prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je slednji zavrnil prosilčevo zahtevo zaradi neobstoja dokumenta. Ugotovljeno je bilo, da je odločitev organa pravilna, zato je IP zavrnil pritožbo prosilca.

ODLOČBA:

Številka: 090-331/2021/4

Datum: 3. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 10. 2021, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-67/2021-6 z dne 13. 10. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 18. 10. 2021 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-67/2021-6 z dne 13. 10. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 16. 9. 2021 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za posredovanje podatkov o ukrepih zoper fašistično oblastna zločinska kriminalna državna uradnika, ki sta sistematično kršila človekove pravice zapornikom v zaporu Dob, vse tako, da sta zapornikom – kot Bogova – NEZAKONITO!!! – spreminjala režim prestajanja kazni zapora, kar je vse potrdila tozadevna uradna preiskava.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-67/2021-6 z dne 13. 10. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi neobstoja dokumentov zavrnil njegovo zahtevo.

Dne 18. 10. 2021 je prosilec zoper odločitev organa neposredno pri IP vložil pritožbo, v kateri navaja, da ne more verjeti, da organ ni z ničemer ukrepal zoper oblastne kriminalne zločince, vse po tistem, ko je izvedlo predmetni nadzor, kjer je organ potrdil, da sta oblastna izrodka v zlorabi pooblastil, kjer sta se kot Bogova poigravala z življenji zapornikov in le-tem kršila človekove pravice z NEZAKONITIMI premestitvami na zaprt oddelek zapora Dob, vse v nasprotju s sodbami, ki so dotičnim dosodile prestajanje zaporne kazni v tako imenovanem vikend režimu.

Prejeto pritožbo je IP skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu. Ta je po preizkusu procesnih predpostavk ter odločitvi, da o zadevi ne bo odločil drugače, pritožbo posredoval v pristojno odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zaprošenih informacij javnega značaja zaradi neobstoja dokumentov, je IP v nadaljevanju presojal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja torej samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve prosilca.

V obravnavani zadevi je IP organ pozval k posredovanju morebitnih dokumentov ter posredovanju dodatnih pojasnil v zvezi pritožbenimi navedbami prosilca. Dne 1. 12. 2021 je IP prejel odgovor organa, v katerem je ta pojasnil, da kot izhaja že iz zavrnilne odločbe ne obstaja dokumentacija, iz katere bi bilo razvidno, da so bili izvedeni kakršnikoli ukrepi zoper državna uradnika, kot to navaja prosilec v zahtevi z dne 16. 9. 2021. Dodatno poudari, da ne obstaja pravna podlaga, na podlagi katere bi bil organ v konkretnem primeru zavezan ukrepati zoper državna uradnika po samem zakonu. Takšna njegova obveznost ne izhaja iz pravnih predpisov.

V obravnavani zadevi se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentom, ki bi bil lahko predmet zahteve, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, saj je organ IP pojasnil, zakaj ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. IP prav tako dodaja, da zgolj pavšalno navajanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga.

IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom. Organ je z izpodbijano odločbo tako odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka