dekorativna slika

prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

+ -
Datum: 29.10.2021
Številka: 090-329/2021
Kategorije: Osebni podatek

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dostop do kazenske ovadbe, ki jo je organ spisal v namenu zastraševanja nje in njenega moža. Organ je zahtevo zavrnil, ker je prosilka zahtevala dokument o identificiranih posameznikih in za razkritje teh osebnih podatkov pravna podlaga ne obstaja. IP je v pritožbenem postopku sledil ugotovitvam organa. Prav tako za razkritje varovanih osebnih podatkov ni ugotovil javnega interesa. Pritožbo je zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

 

Številka: 090-329/2021/2

Datum: 29. 10. 2021

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka), z dne 7. 10. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-1/2021-366 z dne 16. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožba prosilke z dne 7. 10. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-366 z dne 16. 9. 2021, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je 19. 8. 2021 na organ naslovila vlogo, v kateri je zahtevala tudi dostop do informacij javnega značaja. V kontekstu odločbe IP, št. 090-239/2021/2 z dne 11. 8. 2021, in določb ZDIJZ o »izjemi od izjeme« je zaprosila za fotokopijo 42-stranske ovadbe, ki jo je spisal in podpisal organ v kontekstu zastraševanja nje in njenega moža. Prosilka je zatrdila, da je za razkritje ovadbe zoper njo in njenega moža v celoti izpolnjen zadostni in potrebni javni interes. Zahtevi je sledil daljši zapis o dolgoletnem delovanju organa na škodo družine …, česar IP ne povzema, saj za postopek po ZDIJZ ni relevanten. Prosilka je zaključila, da družina … predmetno ovadbo potrebuje za zaščito lastnega pravnega interesa, vse v kontekstu sodnega dokazovanja.

 

Organ je z odločbo, št. 090-1/2021-366 z dne 16. 9. 2021, zahtevo prosilke zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da je prosilka v vlogi navedla osebne podatke dveh fizičnih oseb (nje in njenega moža), na kateri se nanašajo zahtevane informacije, zato osebnih podatkov v tem postopku ni mogoče varovati. V tem primeru niti z delnim dostopom do informacij javnega značaja, to je s posredovanjem zahtevanega dokumenta z zakritimi osebnimi podatki, ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov fizičnih oseb, saj sta ti določljivi že iz same vloge in ju torej prosilka pozna. Organ je prosilki še pojasnil, da je treba v postopku za dostop do informacij javnega značaja upoštevati t. i. učinek erga omnes, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč proti javnosti na splošno. V postopku namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj lahko dostop do informacij javnega značaja zahteva vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti pod enakimi pogoji kot pri prosilki.

 

Prosilka je 7. 10. 2021 zoper odločbo organa, št. 090-1/2021-366 z dne 16. 9. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložila pritožbo. V pritožbi je posebej izpostavila, da je predmetno vlogo z dne 19. 8. 2021 podala na podlagi odločbe IP, št. 090-239/2021/2 z dne 11. 8. 2021, ki uradno izpostavlja termin objektivne možnosti »izjeme od izjeme«. Pritožbenemu organu predlaga, da organu naloži posredovanje zahtevane ovadbe in pričakuje, da bo IP »v kontekstu utrjevanja pravnega reda v RS« v bodoče vse nadaljnje zavrnitve njenih ali moževih uradnih vlog za pridobitev IJZ s strani organa zavrnil kot pravno nekonsistentne.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-1/2021-402 z dne 20. 10. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Organ je zahtevo prosilke zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Iz zahteve, izpodbijane odločbe in pritožbe nedvoumno izhaja, da je prosilka od organa zahtevala posredovanje dokumenta, ki se nanaša na točno določena posameznika, saj je navedla, da želi prejeti kazensko ovadbo, ki jo je v kontekstu zastraševanja nje in njenega moža spisal in podpisal organ.

 

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov[1], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

 

Zato je bistveno vprašanje tega pritožbenega postopka, ali obstaja pravna podlaga za razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago, saj ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (tako tudi odločba IP, št. 090-118/2011/4 z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014).

 

Torej, ne glede na to, ali zahtevani dokumenti obstajajo ali ne, je bistvo obravnavane zadeve dejstvo, da je prosilka zahtevala dokument, ki se nanaša na identificirana posameznika. Posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita le in kolikor je izpolnjen eden od pogojev, ki jih določa člen 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta v točki c navedenega člena določa, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Tako je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

Kot je pojasnil že organ v izpodbijani odločbi, je pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja le-ta, če ustreza definiciji informacije javnega značaja, dostopna vsakomur, in ne samo konkretni prosilki. Čeprav je treba določbo o varstvu osebnih podatkov povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[2], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, v obravnavanem primeru to ne bi bilo mogoče. Glede na okoliščine konkretne zadeve iz zahtevane dokumentacije (ob predpostavki, da le-ta obstaja) ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilka zahtevala podatke z navedbo točno določene fizične osebe, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njene prepoznavnosti. S to odločitvijo je IP sledil tudi relevantni upravo sodni praksi Upravnega sodišča v zadevah I U 1391/2013, I U 1588/2012, I U 684/2014. Pri vseh je bilo zavzeto stališče, da anonimizacija ni mogoča, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

 

Prosilka je že v zahtevi navedla, da želi prejeti zahtevani dokument v kontekstu določb ZDIJZ o »izjemi od izjeme«. To izjavo, ki jo je ponovila tudi v pritožbi, je IP razumel kot sklicevanje na prevladujoč javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po navedeni določbi se ne glede na določbe prejšnjega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi). Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu zadoščeno z razkritjem informacij, ker bi le-te pripomogle k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Prosilka se je kljub zatrjevanju javnega interesa, sklicevala na svoj pravni interes, saj je navedla, da družina … predmetno ovadbo potrebuje za zaščito lastnega pravnega interesa, vse v kontekstu sodnega dokazovanja. Tako javni interes glede razkritja zahtevanega dokumenta ni podan. Tudi sodišče je s sodbo I U 1488/2011-95 zavzelo naslednje stališče: »Javni interes glede razkritja bi bil podan, če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno.« Temu stališču je sledila tudi sodba I U 1257/2011-11. V predmetni zadevi torej takšne vrednote niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

 

Glede na to, da je prosilka zahtevala podatke, ki se nanašajo na točno določeno fizično osebo, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke c) člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz drugega ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku sledil ugotovitvam organa, da dostop do zahtevane kazenske ovadbe ni mogoč. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).

[2] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta (7. člen ZDIJZ).