prosilec - Okrajno sodišče Ilirska Bistrica

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje določenih dokazil o izobrazbi in zasedbi delovnega mesta sodnika Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici ter določene druge dokumente o sorodstvenih razmerjih sodnikov. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.

ODLOČBA:

Številka: 090-3/2022/2

Datum: 10. 1. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), z dne 29. 12. 2021, zoper sklep št. Su 236/2021-3 z dne 10. 12. 2021 (v nadaljevanji izpodbijani sklep), Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, Bazoviška cesta 22, 6250 Ilirska Bistrica (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 29. 12. 2021, zoper sklep št. Su 236/2021-3 z dne 10. 12. 2021, Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, se zavrne.

2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 6. 12. 2021 na organ naslovil vlogo, ki jo je poimenoval pritožba proti sklepu Rz 21/2021 z dne 16. 11. 2021. V navedeni vlogi med drugim podaja zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je fotokopije dokumentov za …., okrajnega sodnika, namestnika predsednika Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, in sicer: - opis njegovih del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji delovnih mest organa, - diplomo o zaključeni (pravni) izobrazbi, - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) v letu.., - potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe, - potrdilo o opravljenem izpitu iz sodnega reda, - overjeno potrdilo, da …., okrajna sodnica, ni v sorodstvenem razmerju z …., višjo sodnico na Višjem sodišču v Ljubljani.

Organ je o zahtevi prosilca odločil s sklepom št. Su 236/2021-3 z dne 10. 12. 2021, s katerim je zahtevo v celoti zavrnil. Organ je navedel, da ne razpolaga z zahtevanimi potrdili oz. diplomo. Pojasnil je, da so sodniki funkcionarji, zato za njih ne velja Akt o sistemizaciji delovnih mest, kot za javne uslužbence, temveč sodniki izvajajo sodno oblast po zakonu in Ustavi. Na posameznem področju dela so sodniki razporejeni z letnim razporedom dela, ki pa je javno objavljen na spletni strani sodišča (www. sodisce.si), in sicer pod rubriko zaposleni, za vsako posamezno sodišče. Sodišče podatka o opisu del in nalog po Aktu o sistematizaciji za sodnika ne more posredovati, ker tak podatek ne obstaja, letnega razporeda del pa ni dolžno posredovati, ker gre že za javno objavljen podatek (peti odstavek 6. člena ZDIJZ). Sodniki so pravniki z opravljenim PDI, prav tako niso sodno osebje, temveč funkcionarji, zato jim ni treba opraviti še izpita iz poznavanja določil Sodnega reda. Zato tudi ta podatek ne obstaja. Vsa okrajna sodišča na območju Okrožnega sodišča v Kopru imajo skupno kadrovsko službo pri Okrožnem sodišču v Kopru, tako da Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici ne razpolaga s podatki o diplomi, s potrdilom o opravljenem pravniškem izpitu in z drugimi potrdili o opravljenih izobraževanjih sodnikov, ki se kvečjemu hranijo na sedežu Okrožnega sodišča v Kopru. Organ zato ne more posredovati zahtevanih podatkov, ker pri njem ne obstajajo. V zvezi s ponovno zahtevo prosilca za posredovanje potrdila o neobstoju sorodstvenega razmerja med okrajno sodnico …. in višjo sodnico …., je sodišče prosilcu že pojasnilo, da ne vodi podatkov o sorodstvenih razmerjih med sodniki. V tem delu gre prav tako za podatek, s katerim organ ne razpolaga.

Dne 29. 12. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper sklep št. Su 236/2021-3 z dne 10. 12. 2021. V njem je izrazil svoje nestrinjanje z odločitvijo organa. Pri tem navaja, da je … pisno priznala svoje sorodstveno razmerje z višjo sodnico …. Vztraja pri zahtevanih dokumentih. V vlogi podaja še določene druge navedbe, ki se nanašajo na zakonitost odmere stroškov v nepravdnem postopku. Prosilec zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Organ odločitve po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, z dopisom št. Su 236-2021-6 z dne 3. 1. 2022, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi navaja dejstva in okoliščine glede drugih postopkov vodenih pri organu, ki pa se ne nanašajo na pristojnosti IP in postopek dostopa do informacij javnega značaja, posledično za ta postopek niso relevantna, zato se IP do njih ni opredelil in jih tudi ni podrobneje povzel. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga s potrdili …, sodnika Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, in sicer s: - fotokopijo opisa del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji delovnih mest organa, - diplomo o zaključeni (pravni) izobrazbi, - potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI), - potrdilom o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe, - potrdilom o opravljenem izpitu iz sodnega reda. Hkrati pa prosilec zahteva overjeno potrdilo, da okrajna sodnica … ni v sorodstvenem razmerju z višjo …, višjo sodnico na Višjem sodišču v Ljubljani.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

• informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
• organ mora z njo razpolagati;
• nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati, niti prosilec od organa ne more zahtevati ukrepanja oz. drugega aktivnega ravnanja, npr. da organ nekaj ugotovi, poda izjavo, se opredeli do določene tematike, nekaj komentira, saj navedeno ne more biti predmet pritožbe po ZDIJZ. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje postopanja organa v drugih postopkih izven postopka odločanja o dostopu do informacij javnega značaja.

Po pregledu spisovne dokumentacije in upoštevaje predhodno navedeno, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP je preveril tudi zakonske določbe, ki se nanašajo na vodenje osebnih evidenc sodnikov v Zakonu o sodiščih (Ur. l. RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZS), ki v 78. členu določa, da centralno kadrovsko evidenco za sodnike in javne uslužbence sodišč upravlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije. V četrtem odstavku 78. člena je določeno, da se zbirka dokumentov, ki se nanašajo na osebne in druge podatke sodnikov, obdeluje na sodišču, na katerem sodnik opravlja sodniško službo oz. na katerem javni uslužbenec dela, lahko pa tudi v centralni kadrovski evidenci. Prav tako je glede na določbe Zakona o sodiščih (člen 115) razvidno, da Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici sodi pod Okrožno sodišče v Kopru. Vsa okrajna sodišča na območju Okrožnega sodišča v Kopru pa imajo skupno kadrovsko službo pri Okrožnem sodišču v Kopru, tako da Okrajno sodišče v Ilirki Bistrici ne razpolaga z dokumenti kadrovske narave. Na podlagi navedenih določb IP ugotavlja, da ne obstaja zakonska podlaga, na podlagi katere bi organ moral razpolagati s fotokopijo diplome, potrdilom o opravljenim PDI ali drugimi zahtevanimi potrdili. Da mora vsak izvoljeni sodnik imeti opravljeno diplomo o zaključeni pravni izobrazbi in opravljenem pravniškem izpitu (PDI), pa izhaja že iz 8. člena Zakona o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSS), kjer so navedeni pogoji za izvolitev sodnika in imenovanje na sodniško mesto. IP tudi ne dvomi v navedbe organa, da ta ne razpolaga z Aktom o sistemizaciji delovnih mest za navedenega sodnika, saj slednji ni javni uslužbenec, temveč funkcionar, ki je izvoljen s potrditvijo v Državnem zboru. Organ pa je prosilca pravilno napotil na določbe o letnem razporedu dela,[1] iz katerih je razvidno posamezno področje dela sodnika in njegova razporeditev. Na podlagi 203. člena Sodnega reda (Ur.l. RS, št. 17/95, z vsemi spremembami in dopolnitvami) mora vso sodno osebje, razen tistih, ki imajo opravljen pravniški državni izpit, v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja pred komisijo Ministrstva za pravosodje opraviti izpit iz poznavanja določil Sodnega reda. Ker gre v obravnavanem primeru za sodnika, slednji izpita iz Sodnega reda ne opravlja posebej, ampak mu je priznan hkrati z opravljenim pravosodnim izpitom. Prav tako ni nobene zakonske podlage, da bi organ moral voditi evidenco sorodstvenih razmerij med sodniki in prosilcu posredovati overjeno potrdilo, da okrajna sodnica … ni v sorodstvenem razmerju z višjo sodnico …, višjo sodnico na Višjem sodišču v Ljubljani. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih dokumentov, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, za potrebe prosilca pa jih tudi ni dolžan pridobivati od drugih organov, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, da pa so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti (organ je o zahtevi prosilca odločil s sklepom, namesto z odločbo), ki pa za ta postopek niso bistvene, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena.

Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločitev v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1]https://www.sodisce.si/mma_bin.php?static_id=20211214115511.