prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokumentov v zvezi z izpovedbo priče takratne glavne inšpektorice organa glede predloga organa 42-stranskega konstrukta ovadbe. Organ je del zahteve prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, del zahteve prosilca, ki se nanaša na posredovanje 42-stranske ovadbe zoper prosilca in njegovo ženo pa je s sklepom zavrgel, ker je o enaki zahtevi prosilca že odločil z odločbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in, da je organ s sklepom pravilno zavrgel zahtevo prosilca, ker je o zahtevi z enako vsebino že bilo pravnomočno odločeno, dejansko stanje ali pravna podlaga na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenila. IP je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.

ODLOČBA:

Številka: 090-319/2021/4

Datum: 29. 11. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 9. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-367 z dne 16. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 24. 9. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-1/2021-367 z dne 16. 9. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 19. 8. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje fotokopij dokumentov v zvezi z izpovedbo priče … glede predloga organa 42-stranskega konstrukta ovadbe (prepis zvočnega posnetka glavne obravnave zoper obdolžena … dne 9. 9. 2013), in sicer:

• predmetni izpis, ki ga je pripravila »ena sodelavka« zaslišane …,
• pisni nalog nadrejene »eni sodelavki«, da pripravi predmetni izpis,
• dokument iz katerega bo razvidno ime/priimek »ene sodelavke«.

Zahtevo prosilca iz druge in tretje alineje je organ zavrnil z odločbo št. 090-1/2021-367 z dne 16. 9. 2021. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da ne razpolaga s pisnim nalogom nadrejene »eni sodelavki«, da pripravi predmetni izpis ter dokumentom, iz katerega bo razviden ime/priimek »ene sodelavke« (druga in tretja alineja zahteve prosilca), zato je zahtevo prosilca, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena, v povezavi z 2. odstavkom 22. člena ZDIJZ, zavrnil. Zahtevo prosilca za posredovanje predmetnega izpisa, ki ga je pripravila »ena sodelavka« zaslišane … (prva alineja zahteve prosilca) je organ zavrgel s sklepom, št. 090-1/2021-367 z dne 16. 9. 2021, v katerem je navedel, da je predmetni izpis, ki ga je pripravila »ena sodelavka« zaslišane …. vsebovan v predlogu za kazenski pregon. Zahteva za posredovanje tega dokumenta je bila prosilcu že zavrnjena z odločbo št. 090-1/2021-230 z dne 2. 7. 2021, zato jo je organ skladno s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP zavrgel.

Dne 24. 9. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo in sklep organa št. 090-1/2021-367 z dne 16. 9. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba in izpodbijan sklep), v kateri je izrazil svoje mnenje glede zavrnitve/zavrženja njegove zahteve. Prosilec prereka odločitev organa v celoti. Pojasnil je, da vso tozadevno dokumentacijo zbira/potrebuje za sodno dokazovanje IRSOPove neenakopravne obravnave posameznika, kar je po KZ-1 celo kaznivo dejanje, ki je med drugim celo v nasprotju z ustavno zajamčeno človekovo pravico do enakosti pred zakonom. Od pritožbenega organa upravičeno pričakuje, da bo skozi pritožbo raziskal dejstva o ne/obstoju sledi o predmetnih elementih iskane IJZ in ga opremil z zahtevano dokumentacijo.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-1/2021-393 z dne 11. 10. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

IP je organ, z dopisom št. 090-319/2021/2 z dne 20. 10. 2021, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 21. 10. 2021. Na vprašanje IP, ali je predmetni izpis zaveden le v dokumentu 42-stranske ovadbe zoper prosilca in njegovo ženo oz., ali obstaja tudi kot samostojni dokument ter na vprašanje IP, ali obstaja kakršnikoli dokument (elektronska pošta, zapisnik kolegija…), iz katerega bi bila razvidna odrejena naloga …, določeni sodelavki, da pripravi predmetni izpis, je organ pojasnil, da je s prosilcem imel težave že v letu 2011, ko je v svojih številnih vlogah (kot prosilka se je pojavljala tudi njegova žena) žalil uradne osebe in organ, pa tudi grozil. Zato se je takratna glavna inšpektorica odločila, da na Okrožno državno tožilstvo podajo predlog za kazenski pregon zaradi kaznivih dejanj po 158. čl., 160. čl. in 162. čl. KZ. V predlogu, ki obsega 42 strani, so citirane žalitve iz vlog obeh prosilcev (izpis neprimernih besed). Podpisala ga je takratna glavna inšpektorica in inšpektorji. Pripravo predloga je glavna inšpektorica javni uslužbenki odredila ustno, zato pisni nalog ne obstaja, kar izhaja tudi iz baze podatkov INSPIS.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga s pisnim nalogom nadrejene »eni sodelavki«, da pripravi predmetni izpis in dokumentom, iz katerega bo razviden ime/priimek dotične sodelavke ter, ali je organ pravilno zavrgel zahtevo prosilca za posredovanje predmetnega izpisa, ki ga je pripravila »ena sodelavka« zaslišane ….

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 21. 10. 2021, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti iz druge in tretje alineje zahteve prosilca ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Organ je namreč pojasnil, da je takratna glavna inšpektorica pripravo predloga javni uslužbenki odredila ustno, zato pisni nalog ne obstaja, kar izhaja tudi iz baze podatkov INSPIS. Prav tako ne obstaja dokument, iz katerega bo razviden ime/priimek »ene sodelavke«. Predmetni izpis se namreč nahaja v predlogu za kazenski pregon, ki obsega 42 strani, v katerem so citirane žalitve iz vlog obeh prosilcev (izpis neprimernih besed). Podpisala ga je takratna glavna inšpektorica in inšpektorji. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti iz druge in tretje alineje zahteve ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Pri tem IP še pojasnjuje, da je v postopku po ZDIJZ bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca in razlogov za pridobitev zahtevanih informacij ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Glede zahteve prosilca za posredovanje predmetnega izpisa, ki ga je pripravila »ena sodelavka« zaslišane … (prva alineja zahteve prosilca), je organ pojasnil, da je izpis zaveden le v predlogu za kazenski pregon, in sicer 42-stranski ovadbi, katere dostop je bil prosilcu že zavrnjen z odločbo št. 090-1/2021-230 z dne 2. 7. 2021, zato jo je organ skladno s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP zavrgel.

Skladno s 129. členom ZUP organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. V postopkih po ZDIJZ to pomeni, da v primeru, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se dejanske okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec od istega organa oziroma zavezanca nima vedno znova pravice zahtevati istih dokumentov.

Organ je v konkretnem primeru navajal, da je bilo o 42-stranski ovadbi zoper prosilca in njegovo ženo, v kateri je vsebovan predmetni izpis, ki ga je pripravila »ena sodelavka« zaslišane … že pravnomočno odločeno z odločbo št. 090-1/2021-230 z dne 2. 7. 2021. Z navedeno odločbo je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 5. 6. 2021 in zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Po pregledu vsebine prve alineje zahteve prosilca z dne 19. 8. 2021 je IP ugotovil, da se zahteva po vsebini, ki je relevantna za določitev dokumentov, nanaša na dokument, ki ga je prosilec zahteval tudi z zahtevo z dne 5. 6. 2021. V nekaterih delih obravnavanih zahtev je sicer različna stavčna struktura, vendar pa to ne vpliva na določitev zahtevanega dokumenta. Organ je torej o zahtevi z dne 5. 6. 2021 odločil z odločbo št. 090-1/2021-230 z dne 2. 7. 2021, s katero je dostop do zahtevanega dokumenta (42-stranske ovadbe zoper prosilca in njegovo ženo) zavrnil, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 6. 7. 2021 vložil pritožbo, o kateri je odločil IP z odločbo, št. 090-239/2021/2 z dne 11. 8. 2021. Odločbo št. 090-239/2021/2 z dne 11. 8. 2021 je prosilec prejel dne 17. 8. 2021, zoper katero pa ni sprožil upravnega spora, zato je odločba postala pravnomočna. V konkretnem primeru gre torej za formalno pravnomočnost, zato je IP nadalje preverjal, ali sta se dejansko stanje in pravna podlaga spremenili in ugotovil, da se relevantno dejansko stanje od izdaje odločbe organa, št. 090-1/2021-230 z dne 2. 7. 2021, do izdaje izpodbijanega sklepa ni spremenilo. Kot izhaja iz zgoraj navedene vsebine obravnavane zahteve, se predmet zahteve (42-stranske ovadbe zoper prosilca in njegovo ženo) ni spreminjal. Prav tako se v tem času ni spremenila relevantna pravna podlaga, tj. ZDIJZ.

IP je zaključil, da je organ z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgel zahtevo prosilca, ker je o zahtevi z enako vsebino že bilo pravnomočno odločeno, dejansko stanje ali pravna podlaga na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenila.

Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo in izpodbijan sklep organa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka