prosilec - 2TDK d.o.o.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrgel dostop do študije, sklicujoč se na četrti odstavek 35. člena ZJN-3. V pritožbenem postopku je IP poudaril, da omenjena določba zahteva izpolnjevanje dveh pogojev, ki morata biti podana sočasno oz. kumulativno, primarno, da je postopek javnega naročanja »še v teku« ter drugega pogoja, da zahtevana informacija sodi med »dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila«.Glede teka samega postopka javnega naročanja je organ pojasnil, in slednje izhaja tudi iz portala javnih naročil, enarocanje.si, da je bila odločitev o oddaji javnega naročila objavljena dne 26. 8. 2021 in da je posledično nastopila pravnomočnost dne 8. 9. 2021, zaradi česar je IP sledil odločitvi organa, da je bil omenjeni postopek javnega naročanja v času odločanja o zahtevi prosilca, torej dne 6. 9. 2021, dejansko še »v teku«. Vprašanje, ki sledi pa je, ali zahtevana informacija sodi med »dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila. IP je pojasnilu organa sledil, vendar iz razloga, ker je predmetni postopek javnega naročila ob izdaji te odločbe že pravnomočen in ima prosilec pravico, da organ o njegovi zahtevi za dostop do študije odloči v postopku po ZDIJZ. Prosilec  je namreč v pritožbi navedel, »da naj mu organ dokument posreduje po pravnomočnosti«, ki je v času prejema pritožbe  že nastopila. To pomeni, da že obstaja dolžnost organa, da o zahtevi odloči po določbah ZDIJZ, ne glede na uspeh tega pritožbenega postopka. IP je pritožbo zavrnil. 

ODLOČBA:

Številka: 090-318/2021/2

Datum: 26. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 22. 9. 2021, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 6. 9. 2021, št. 40-540/2021, 2TDK, Družbe za razvoj projekta, d.o.o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 22. 9. 2021 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 27. 8. 2021, v kateri je zahteval, da mu organ v elektronski obliki na elektronski naslov omogoči dostop do naslednjih dokumentov, vezanih na kamnolom GRIŽA pri Rižani, in sicer:

• Pogodbo št. 10/2021 za izdelavo »Strokovne študije možnih lokacij za uporabo viškov materialov, ki nastanejo pri gradnji predorov drugega železniškega tira Divača-Koper«,
• Strokovno študijo možnih lokacij za uporabo viškov materialov, ki nastanejo pri gradnji predorov drugega železniškega tira Divača-Koper,
• Eventualno druge dokumente, ki se nanašajo na kamnolom Griža pri Rižani.

Ob tem je navedel, da v primeru, da posamezni dokumenti vsebujejo osebne podatke, naj jih organ prekrije ali pripravi tako, da ti ne bodo vidni.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 6. 9. 2021, št. 40-540/2021, na način, da je v izreku povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da se glede zahtevanega dokumenta, navedenega pod točko 1 (»Pogodbo št. 10/2021 za izdelavo Strokovne študije možnih lokacij za uporabo viškov materiala, ki nastanejo pri gradnji predorov drugega železniškega tira Divača-Koper«) ugodi in se prosilcu pošlje zahtevani dokument, glede dokumenta navedenega pod točko 2 (»Strokovno študijo možnih lokacij za uporabo viškov materiala, ki nastanejo pri gradnji predorov drugega železniškega tira Divača-Koper«), pa se zahteva prosilca zavrže.

V obrazložitvi odločbe je organ glede dokumenta pod točko 1 (Pogodbe št. 10/2021 za izdelavo Strokovne študije možnih lokacij za uporabo viškov materiala, ki nastanejo pri gradnji predorov drugega železniškega tira Divača-Koper«) navedel, da se zahtevi ugodi in se prosilcu v prilogi pošilja zahtevani dokument, pri čemer so zatemnjeni osebni podatki pooblaščenih predstavnikov pogodbenih strank. Glede dokumenta pod točko 2 (»Strokovno študijo možnih lokacij za uporabo viškov materiala, ki nastanejo pri gradnji predorov drugega železniškega tira Divača-Koper«), je organ navedel, da je navedeni dokument organ naročil za namen priprave razpisne dokumentacije za javno naročilo, ki se na Portalu javnih naročil vodi pod opr. št. JN004199/2021 » Zagotovitev ustreznega odlagalnega prostora in predelava viškov materiala drugega tira železniške proge Divača-Koper«. Prav tako dokument družbi 2TDK, d.o.o. služi za postopek obravnavanja prejetih ponudb ponudnikov in posledično dokument tudi vodi v okviru dokumentacije zgoraj navedenega javnega naročila. Nadalje je organ citiral četrti odstavek 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18 - ZJN-3), ki določa: »Vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila so po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (op. ZDIJZ), ne uporabljajo«. Glede na navedeno je organ zaključil, da je zgoraj navedeni postopek javnega naročila še v teku, odločitev o oddaji javnega naročila še ni pravnomočna, zato se v skladu z zgoraj navedenim členom ZJN-3 določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. Ob tem je organ še dodatno pojasnil, da je tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi z oznako VS RS Sodba X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, ECLI:SI:VSRS:2020:X.IPS.4.2020, točka 23 sodbe, med drugim zavzelo stališči: »imajo pri dostopu do informacij posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (Iex specialis) glede na določbe ZDIJZ« in »ZDIJZ se lahko, kot splošnejši predpis, uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni«.

Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 22. 9. 2021, in sicer zoper zavrnitev dostopa do dokumenta navedenega pod točko 2 (»Strokovno študijo možnih lokacij za uporabo viškov materiala, ki nastanejo pri gradnji predorov drugega železniškega tira Divača-Koper«). Pri tem je dodatno utemeljil upravičenost do zahtevanega dokumenta zaradi pravnega interesa, in sicer najmanj v delu, ki se nanaša na kamnolom Griža pri Rižani. Prosilec je navedel, da javno naročilo, ki se vodi na Portalu javnih naročil, pod opr. št. JN004199/2021 »Zagotovitev ustreznega odlagalnega prostora in predelava viškov materiala drugega tira železniške proge Divača-Koper«, bi skladno s predvidenim rokom, moralo biti že potrjeno oz. zavrženo. Namreč rok za pravnomočnost je že potekel. Zato meni, da je do navedenega dokumenta upravičen. Torej sklicevanje na 35. člen ZJN-3 je povsem brezpredmetno. V kolikor hipotetično postopek še ni zaključen, naj organ zahtevane dokumente posreduje po pravnomočnosti. Hkrati se pritožuje na sklicevanje na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS v sodbi z oznako VS RS Sodba X Ips 4/2020 z dne 27.5.2020, ECLI:SI:VRS:2020:X.IPS.4.2020 točka 23 sodbe, kjer je navedeno-zavzeto stališče, ki ga je organ citiral. Prosilec meni, da navedene sodne prakse ni mogoče primerjati ne po vsebini, in ne pravnem temelju glede na podane zahteve iz predhodnega in tega dopisa. Zato predlaga, da mu IP na podlagi utemeljitve omogoči dostop do zahtevane dokumentacije najmanj v delu, ki se nanaša na kamnolom Griža pri Rižani. Dodatno utemeljuje upravičenost do zahtevane dokumentacije s tem, da imam pravni interes. V zvezi s kamnolomom Griža teče pravdni spor, kjer je zahtevana dokumentacija med glavnimi dokazi, ki jih mora predložiti, in sicer čim prej, saj se postopek zaključuje.

Organ je z dopisom št. 40-592/2021 z dne 8. 10. 2021 ugotovil, da niso podani razlogi, da bi izpodbijano odločbo nadomestil z novo, zato je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP. Ob tem je dodatno pojasnil, da je bila odločitev o oddaji javnega naročila, opr. št. JN-06/2021, za zagotovitev ustreznega odlagalnega prostora in predelavo viškov materiala drugega tira železniške proge Divača-Koper (dalje odločitev), na portalu javnih naročil objavljena dne 26. 8. 2021. Zoper odločitev je bila dopustna vložitev revizijskega zahtevka v roku osmih delovnih dni od objave na portalu javnih naročil. Glede na navedeno je odločitev postala pravnomočna dne 8. 9. 2021, torej je bilo treba zahtevo pritožnika v skladu s četrtim odstavkom 35. čl. ZJN-3, zavreči. Vse navedeno je razvidno iz vpogleda v portal javnih naročil.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP nadalje ugotavlja, da ni sporno, da je organ zavezan po ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom »Strokovne študije možnih lokacij za uporabo viškov materiala, ki nastanejo pri gradnji predorov drugega železniškega tira Divača-Koper«, v materializirani obliki, kar pomeni, da so pogoji za informacijo javnega značaja izpolnjeni. V obravnavanem primeru pa je sporno, ali je organ ravnal pravilno, s tem, ko je zahtevo prosilca zavrgel na podlagi četrtega odstavka 35. člena ZJN-3.

Gre za določbo, ki izključuje uporabo določb ZDIJZ in s tem popolno zadržanje učinkovanja pravice dostopa do informacij javnega značaja, kadar gre za dokumente iz postopkov javnega naročanja, ki so v teku, kar pomeni, da prosilci v tem času nimajo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato tudi niso podani pogoji za obstoj upravne zadeve iz prvega odstavka 2. člen ZUP. Omenjena določba torej zahteva izpolnjevanje dveh pogojev, ki morata biti podana sočasno oz. kumulativno, primarno, da je postopek javnega naročanja »še v teku« ter drugega pogoja, da zahtevana informacija sodi med »dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila«.

Glede teka samega postopka javnega naročanja je organ pojasnil, in slednje izhaja tudi iz portala javnih naročil, enarocanje.si, da je bila odločitev o oddaji javnega naročila objavljena dne 26. 8. 2021 in da je posledično nastopila pravnomočnost dne 8. 9. 2021, zaradi česar je IP sledil odločitvi organa, da je bil omenjeni postopek javnega naročanja v času odločanja o zahtevi prosilca, torej dne 6. 9. 2021, dejansko še »v teku«.

Vprašanje, ki sledi pa je, ali zahtevana informacija sodi med »dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila«. ZJN-3 v 9. točki 2. člena opredeljuje pojem »dokument v zvezi z oddajo javnega naročila« in določa, da pomeni vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka naročanja, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim ali periodičnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji javnega naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti ter vključno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

V obravnavanem primeru je predmet presoje dokument, za katerega je organ navedel, da je bil pripravljen za namen priprave razpisne dokumentacije za zgoraj navedeno javno naročilo št. JN004199/2021 ter da služi za postopek obravnavanja prejetih ponudb ponudnikov in se kot tak vodi v okviru navedene dokumentacije javnega naročila.

IP je pojasnilu organa, da gre za dokument v zvezi z javnim naročilom sledil, vendar iz razloga, ker je predmetni postopek javnega naročila ob izdaji te odločbe že pravnomočen in ima prosilec pravico, da organ o njegovi zahtevi za dostop do zgoraj navedene študije odloči v postopku po ZDIJZ. V nasprotnem primeru, če konkretno javno naročilo še ne bi bilo pravnomočno, pa bi bilo treba bolj natančno in podrobno ugotoviti, ali je za navedeno študijo dejansko mogoče trditi, da sodi v okvir dokumentacije javnega naročila. Opredelitev pojma »v zvezi z oddajo javnega naročila« je po oceni IP sicer relativno široka, vendar to ne pomeni, da je mogoče pod pojem »v zvezi« vključiti prav vse dokumente, s katerimi razpolaga organ in »kažejo« na povezavo z določenim javnim naročilo. Pri razlagi je treba upoštevati zlasti cilje in načela postopka javnega naročanja. Omenjena ugotovitev je zlasti pomembna takrat, ko organ zavrača dostop, sklicujoč se na četrti odstavek  35. čl. ZJN-3, kadar postopek javnega naročanja niti ni začet in je vprašanje če sploh kdaj bo, saj bi bil lahko v takšnem primeru zahtevan dokument trajno odvzet transparentnosti, kar je nedopustno. Ker pa, kot rečeno, v obravnavanem primeru, dodatno ugotavljanje dejanskega stanja ne bi vplivalo na pravico prosilca, da se o dokumentu, ki je predmet zahteve, odloči po določbah ZDIJZ, je IP odločitvi organa sledil tudi glede vprašanja, ali gre za dokument v zvezi s konkretnim javnim naročilom, saj je navedeno zahtevo prosilec dejansko že izrazil v sami pritožbi, ko je navedel, »da naj mu organ dokument posreduje po pravnomočnosti«, ki je v času prejema pritožbe dne 22. 9. 2021 že nastopila. To pomeni, da že obstaja dolžnost organa, da o zahtevi odloči po določbah ZDIJZ, ne glede na uspeh tega pritožbenega postopka.

Presoja IP je v tem pritožbenem postopku vezana na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, to pomeni, da je upoštevaje načelo zakonitosti, za odločanje IP kot pritožbenega organa v obravnavanem primeru relevantno pravno in dejansko stanje ob izdaji izpodbijane odločbe. IP je ob zgornjem pojasnilu ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna, saj v času odločanja o zahtevi postopek javnega naročanja še ni bil pravnomočen oz. je bil še v teku. Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe organa, namreč na pravilnost oziroma zakonitost le-tega ne morejo vplivati, torej tudi ne dejstvo, da je dne 8. 9. 2021 nastopila pravnomočnost konkretnega javnega naročila. Omenjeno dejstvo pa vpliva na »novo postavljeno« zahtevo, ki jo je prosilec postavil v pritožbi z dne 22. 9. 2021 in je organ o njej dolžan odločati po določbah ZDIJZ.

V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da za dostop do omenjene študije izkazuje tudi pravni interes, pa IP dodaja, da po ZDIJZ ni pomemben namen, zaradi katerega prosilec želi informacijo javnega značaja, saj ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Če gre za informacijo javnega značaja, za razkritje katere ni podane nobene izmed zakonsko določenih izjem, je ta prosto dostopna vsem pravnim in fizičnim osebam (prvi odstavek 5. člena ZDIJZ). Če pa obstajajo izjeme, se dostop do podatka kot informacije javnega značaja po določbah ZDIJZ zavrne ne glede na to, ali prosilec tak podatek potrebuje za varstvo svojih pravic in pravnih koristi ali zaradi seznanitve javnosti.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka