prosilec - Občina Kranjska Gora

POVZETEK:

Organ je z odločbo delno zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, pri čemer se v izreku ni opredelil do posameznih dokumentov, ki so bili predmet presoje, in posledično tudi ni ugotavljal obstoja izjem po posameznih dokumentih. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker se organ ni konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov in ni dovolj popolno ugotovil dejstev, ki so relevantna v obravnavanem primeru, zato je IP zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

ODLOČBA:

Številka: 090-314/2021/4

Datum: 4. 11. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 5. 10. 2021, zoper odločbo Občine Kranjska Gora, Kolodvorska ulica 1b, 4280 Kranjska Gora (v nadaljevanju organ), št. 090-11/2021-7 z dne 8. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 5. 10. 2021 se ugodi. Odločba Občine Kranjska Gora št. 090-11/2021-7 z dne 8. 9. 2021, se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 1. 6. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje naslednjih dokumentov:

• naročilnice za naročila geodetskih storitev na lokacijah, pot od občinske ceste proti Tromeji (na parceli v solasti več fizičnih oseb) in ista parcela severni pas ob poti od Gostilne Mojmir do Petrola Rateče,
• soglasje solastnikov parcel za naročanje in opravljanje geodetskih storitev,
• račun, ki je bil izdan občini, za navedene geodetske storitve.

Prosilec je navedel, da je bil na parcelah v solasti več fizičnih oseb, v letu 2018, izdelan tudi nov vodovod na trasi poti proti Tromeji, katerega izvajalec in/ali investitor je bilo javno podjetje Komunala Kranjska Gora d.o.o. V zvezi z navedenim je prosilec zahteval še posredovanje naslednjih dokumentov:

• gradbeno dovoljenje za izvedbo novega vodovoda,
• uporabno dovoljenje za izvedbo novega vodovoda,
• soglasje solastnikov oz. kopijo notarsko overjene stvarne služnosti,
• podatek o viru financiranja, saj tega vodovoda ni bilo v proračunu občine,
• dokumente za vris vodovoda v kataster GJI,
• podatek o financiranju vzdrževanja vodovoda, glede na to, da vris v kataster GJI ne obstaja in zato verjetno ni del javne infrastrukture,
• kopijo uporabnega dovoljenja za fekalno kanalizacijo v Ratečah, saj tudi ta v večjem delu poteka po parcelah v solasti več fizičnih oseb.

Organ je o zahtevi prosilca z dne 1. 6. 2021 odločil z odločbo št. 090-11/2021-7 z dne 8. 9. 2021, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da  je prosilcu v dopisu dne 21. 7. 2021 pojasnil, da je dne 25. 9. 2020 naročil odmero dvolastniške ceste in ceste na Tromejo. Navedeni storitvi bosta po zaključku obračunani na podlagi pogodbe o opravljanju geodetskih storitev, sklenjeni dne 15. 4. 2021 z geodetskim podjetjem ..-geodetske storitve …, pri čemer je še navedel, da geodetska storitev še ni bila dokončno izvedena, zato je zahtevo prosilca iz 1., 2. in 3. alineje zavrnil. Organ je pojasnil, da je prosilcu v dopisu z dne 21. 7. 2021 tudi pojasnil, da je bil vodovod na cesti na Tromeji zgrajen v sklopu odprave posledic naravnih nesreč, ki so bile povzročene v času ujme med 29. in 30. 10. 2018. Izvajalec del za odpravo posledic naravne nesreče je bil … Dela so se izvajala na podlagi 4. odstavka 1. člena Zakona o graditvi objektov. Organ zagotavlja upravljalcu javnega vodovoda sredstva za redno vzdrževanje javnih vodovodov letno v proračunu. Za navedena dela so bila sredstva zagotovljena z odlokom o 3. rebalansu proračuna Občine Kranjska Gora za leto 2018, v sklopu postavke intervencijskih del po odpravi ujme. Organ  je navedel, da je prosilcu v zvezi z zgoraj navedeno 3., 4. in 6. alinejo zahteve dne 21. 7. 2021 poslal pojasnilo in zahtevane dokumente. Z dokumenti iz 1., 2., in 5. alineje zahteve organ ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. V zvezi z zahtevo prosilca iz 7. alineje je organ pojasnil, da je UE Jesenice zaprosil za kopijo uporabnega dovoljenja, vendar mu je UE Jesenice posredovala le kopijo Enotnega gradbenega dovoljenja, ki pa je bila dne 21. 7. 2021 prosilcu tudi že posredovana. Ker organ s kopijo uporabnega dovoljenja ne razpolaga, je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.

Dne 5. 10. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-11/2021-7 z dne 8. 9. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Prosilec je navedel, da je organ v odločbi pojasnil, da je dela naročil geodetu, medtem, ko je v drugem odstavku navedel, da ne razpolaga z nobenim od zahtevanih dokumentov. Glede na zapisano bi moral organ razpolagati najmanj s pogodbo, naročilnico in ponudbo. Prav tako bi moralo obstajati soglasje solastnikov za opravljanje storitev na privatnem zemljišču. Glede navedb organa, da je prosilcu dne 21. 7. 2021 poslal določena pojasnila, je prosilec navedel, da ni prejel nobenih pojasnil, pač pa popoln konstrukt, pri čemer je navedel, da je od organa zahteval med drugim tudi dodatno pojasnilo, za kakšno ujmo oz. naravno nesrečo naj bi šlo, vendar odgovora ni prejel. Prosilec zahteva, da organ svoj konstrukt podkrepi s slikovnim materialom o ujmi, zapisnikom o ujmi, podatkom, kdo je opravil ogled po ujmi in zapisnikom o škodi, z geodetskim posnetkom starega vodovoda, s podatki za vris starega vodovoda v GJI in geodetskim posnetkom novega vodovoda. Odgovor v odločbi je po mnenju prosilca popoln nesmisel tudi iz razloga, ker ZGO ni v veljavi že od leta 2003. Prosilec je navedel, da so navedbe organa zavajajoče, da je prejel pojasnila v zvezi s 3. alinejo zahteve, saj v  zvezi s tem ni prejel nobene služnostne pogodbe, nobenega soglasja solastnikov, temveč le soglasje enega solastnika, kar je skladno z zakonom, občutno premalo za takšen poseg. Prosilec zahteva, da mu organ zagotovi kopije zahtevanih dokumentov. Prosilec je še navedel, da je v zadnji alineji zahteve zahteval tudi kopijo uporabnega dovoljenja, medtem ko mu organ v obrazložitvi odločbe, namesto posredovanja kopije dokumenta, navaja koga je zaprosil za posredovanje, kar pa ni relevantno. Prosilec zahteva nedvoumen odgovor, ali obstaja uporabno dovoljenje za fekalno kanalizacijo v Ratečah, ali ne? Če obstaja, zahteva kopijo predmetnega dokumenta.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je odstopil v reševanje IP, pri čemer ni navedel, ali je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi.

IP je organ, z dopisom št. 090-314/2021/2 z dne 8. 10. 2021, pozval k predložitvi vročilnice izpodbijane odločbe in dokazila o oddaji pritožbe z dne 5. 10. 2021. Odgovor organa je IP prejel dne 12. 10. 2021. V njem je organ priložil vročilnico odločbe z dne 8. 9. 2021, iz katerega izhaja vročitev izpodbijane odločbe prosilcu dne 27. 9. 2021 in potrdilo o oddaji priporočene pošiljke - pritožbe prosilca na pošto, z dne 5. 10. 2021 (organ prejel 6. 10. 2021). Organ je IP priložil tudi ostalo spisovno dokumentacijo predmetne zadeve.

IP je skladno z 246. členom ZUP najprej opravil predhodni preizkus procesnih predpostavk pritožbe. Navedeni člen določa, če pritožba ni dovoljena, če je prepozna, ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje, jo zavrže organ druge stopnje.

Ob pregledu spisovne dokumentacije je IP ugotovil, da je bila izpodbijana odločba prosilcu vročena skladno z določbami ZUP, in sicer mu je bila puščena v hišnem predalčku z dnem 27. 9. 2021.  Prvi dan roka za pritožbo je bil tako 28. 9. 2021. ZUP v prvem odstavku 235. člena določa, da se pritožba vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno, pri čemer se pritožbeni rok šteje za vsako osebo in vsak organ, ki se mu odločba vroči, od dneva vročitve odločbe. Petnajstdnevni rok za pritožbo se je tako iztekel dne 12. 10. 2021. ZUP v 68. členu določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden se izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Iz prejete spisovne dokumentacije tako izhaja, da je prosilec pritožbo vložil po priporočeni pošti na dan 5. 10. 2021, kar pomeni, da je pritožba vložena pravočasno.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP nadalje ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ.

V zvezi z nadaljnjo presojo zadeve pa IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Organ se namreč ni konkretno opredelil do zahtevanih oz. presojanih dokumentov in ni dovolj popolno ugotovil dejstev, ki so relevantna v obravnavanem primeru.  IP ugotavlja, da  je organ z izpodbijano odločbo deloma zavrnil dostop do zahtevanih informacij, pri čemer je izrek izpodbijane odločbe presplošen in ne vsebuje podatkov o tem, kateri konkretni dokumenti, ki se nanašajo na zahtevo prosilca, so bili predmet presoje, ti dokumenti pa v izreku odločbe tudi niso navedeni na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati. Zaradi dejstva, da se organ v postopku ni opredelil do posameznih dokumentov, ki so bili predmet njegove presoje, in posledično tudi ni ugotavljal obstoja izjem po posameznih dokumentih, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, posledično pa se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se moral. Iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, kakšen ugotovitveni in dokazni postopek je organ izvedel, da bi ugotovil, kateri dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca pri njem sploh obstajajo. Iz izreka izpodbijane odločbe tako ni razvidno, o katerih dokumentih je organ odločil, niti v kakšnem obsegu je omogočil dostop. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izpodbijane odločbe se tako ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

Organ nedvomno najbolje pozna zadevno področje ter razpolaga s potrebnimi informacijami (npr. kateri konkretni dokumenti so predmet presoje, kakšne posledice bi imelo razkritje teh dokumentov …) in dokumenti ter tudi s podatki, ki so potrebni za pozivanje morebitnih stranskih udeležencev v postopek, poleg tega je organ tisti, ki lahko ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Pri tem je organ v ponovljenem postopku dolžan upoštevati naslednja navodila, v čem je treba dopolniti postopek:

1. Glede vprašanja, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo.

Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe le povzel zahtevo prosilca z dne 1. 6. 2021, v izreku pa je zgolj navedel, da se zahteva prosilca deloma zavrne, pri čemer ni konkretno navedel dokumentov, o dostopu do katerih je odločal, na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati. V ponovljenem postopku mora organ primarno ugotoviti in v odločbi navesti (s številkami in/ali datumi), katere konkretne dokumente bo presojal in nato za vsakega posebej ugotavljati, ali predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

2. Glede obrazložitve izjem od prostega dostopa.

Organ mora popolno ugotoviti dejansko stanje, kot je pojasnjeno že zgoraj, nato pa se glede zahtevane dokumentacije, v zvezi s katero bo ugotovil, da predstavlja informacijo javnega značaja, za posamezne podatke v tej dokumentaciji, opredeliti do naslednjih vprašanj:

1. ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in
2. če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.

Pri utemeljitvi izjem od prostega dostopa mora organ upoštevati 6. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, iz katere izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ). V skladu s 7. členom ZDIJZ mora organ v ponovljenem postopku, če je to mogoče, prosilcu omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih dokumentov, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016) sploh ne bi bilo izvedljivo.

3. Glede vsebine izreka odločbe.

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izpodbijani odločbi namreč izrek ni določno opredeljen, ker iz izreka ne izhaja o katerih konkretnih dokumentih je organ odločal. Odločbe s takšnim izrekom (v povezavi z že opisanimi pomanjkljivostmi v obrazložitvi izpodbijane odločbe) se ne da preizkusiti, kar kot že navedeno predstavlja bistveno kršitev pravil postopka v skladu s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.

V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). V postopku po ZDIJZ to pomeni, da mora biti v izreku odločbe odločeno o vseh zahtevkih stranke, poleg tega pa morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oz. v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu A se prekrijeta ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oz. dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Če bo organ prosilcu omogočil dostop do zahtevanih podatkov v celoti, o tem ne bo izdal odločbe, ampak bo napravil le uradni zaznamek (22. člen ZDIJZ).

4. Glede vključitve stranskih udeležencev.

IP ni znana podrobna vsebina konkretnih dokumentov, ki so predmet presoje, zato ne more ugotavljati, ali bi moral organ v konkretnem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe v postopek vključiti kakšnega stranskega udeleženca. Zato le na splošno pojasnjuje, da mora organ v primeru, če ne gre za primer iz prvega odstavka a26.a člena ZDIJZ, v formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja, v skladu z določbo 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa, zato mora v postopek pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Organ mora pri odločanju in postopanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, na način kot to določa prvi odstavek 7. člena ZUP. Organ se je dolžan ravnati tudi po prvem odstavku 9. člena ZUP, ki določa, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in po drugem odstavku 9. člena ZUP, ki določa, da mora v primeru, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaka stranka imeti možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotujočimi interesi. Iz navedenega torej izhaja, da je organ po uradni dolžnosti, pred izdajo odločbe, dolžan pritegniti v postopek vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi, z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku, prav tako pa je dolžan prosilcu, pred izdajo odločbe, omogočiti, da se izjasni glede morebitnih navedb stranskih udeležencev. Za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka se skladno z drugo točko drugega odstavka 237. člena ZUP šteje, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena.

Ko bo organ v ponovljenem postopku ugotovil, kateri konkretni dokumenti so predmet njegove presoje, bo moral natančno pregledati njihovo vsebino in oceniti, ali bi njihovo razkritje lahko vplivalo na pravice in koristi tretjih oseb. Vse te subjekte mora organ nato, skladno s pravili postopka glede stranske udeležbe, pritegniti v postopek pred izdajo odločbe in jim omogočiti zaščito njihovih pravic in dati možnost, da se opredelijo glede informacij, ki jih je zahteval prosilec. Organ mora novo odločbo vročiti tudi stranskim udeležencem, ki bodo priglasili udeležbo v postopku, nato pa jim mora v seznanitev in izjasnitev posredovati tudi morebitno novo pritožbo prosilca.

Sklepno.

Glede na vse zgoraj navedeno je IP pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in189/20-ZFRO.