prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do dela zahtevanega dokumenta, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa. IP je v pritožbenem postopku sledil organu, da posamezni podatki predstavljajo varovane osebne podatke, ni pa sledil v celoti organu glede prekritih podatkov, ki po oceni organa predstavljajo notranje delovanje organa. IP se je opredelil tudi do testa interesa javnosti in ugotovil, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje posameznih informacij, ki so bile predmet presoje IP in predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonski izjemi.

ODLOČBA:

Številka: 090-313/2021/2

Datum:  25. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 - ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 1. 10. 2021, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, POLICIJA, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-137/2021/5 (20-05) z dne 16. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 1. 10. 2021 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve, POLICIJE, št. 090-137/2021/5 (20-05) z dne 16. 9. 2021, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v obliki fotokopije posredovati dokument »Delo policistov pri varovanju protestnega shoda »protestne ljudske skupščine«, 25. 6. 2021 – poročamo«, št. 0602-15/2021/8 (3E21 – 05) z dne 15. 7. 2021, na način, da mu posreduje še:

• prekrito besedilo v prvem odstavku na 1. strani;
• prekrito besedilo na koncu tretjega odstavka na 1. strani (pod točko 1.);
• prekrito besedilo v drugem odstavku na 2. strani (pod točko 2.);
• prekrito besedilo v tretjem odstavku na 2. strani (pod točko 2.);
• prekrito besedilo v četrtem odstavku na 2. strani (pod točko 2.);
• prekrito besedilo v petem odstavku na 2. strani (pod točko 2.);
• prekrito besedilo v šestem odstavku na 3. strani (pod točko 3.);
• prekrito besedilo v sedmem odstavku na 3. strani (pod točko 3.);
• prekrito besedilo v osmem odstavku na 3. strani (pod točko 3.);
• prekrito besedilo v desetem odstavku na 3. strani (pod točko 3, pred točko 4.).«.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 24. 8. 2021, v skladu z določili ZDIJZ, zahteval posredovanje poimenskega seznama policistov, ki so ukrepali zoper t.i. skupino »Rumeni jopiči«, in ga je zahteval generalni direktor. Pojasnil je, da bi takšna zahteva generalnega direktorja lahko bistveno vplivala na pravice iz delovnopravnega razmerja in v nadaljevanju tudi na samo varnost policistov, ki so izvajali postopke zoper to skupino. Takšno naročilo za članice ...  predstavlja negativno »novost«, glede na to, da je iz javnih medijev ugotoviti, da se v t.i. skupini »Rumeni jopiči« pojavljajo osebe, ki jih uvrščamo celo v področje ekstremnega nasilja. Navedel je tudi, da se je v zadnjem obdobju, tako v zunanji kot notranji javnosti, pojavil precejšen dvom v pravičnost in zakonitost izdajanja delovnopravnih ukrepov in postopkov vodstva organa zoper več policistov iz drugih organizacijskih enot. V notranji javnosti se pojavljajo sumi, da nekateri postopki temeljijo na »podlagah«, ki niso pravne, in zato vnašajo med zaposlene zaskrbljenost, strah in nelagodje. Takšno delovno okolje pa nedvomno negativno vpliva na medsebojne odnose in medsebojna razmerja, na spoštovanje pravic zaposlenih ter na odnose policistov do državljanov, s čimer se pojavlja moralna škoda organu. Prosilec zato ostro nasprotje vsem delovnopravnim ukrepom in postopkom, ki vzbujajo dvom, oziroma pri katerih so podani sumi, da je namen interesni in ne pravni. Med članicami in člani … se že vrsto let pojavlja skrb in dvom v zakonitost določenih delovnopravnih ukrepov in tudi postopkov, še posebno tistih, ki jih ni mogoče neposredno presojati s pravnimi sredstvi. Na potencialno zlorabo prava v teh primerih delodajalca opozarja prosilec že več let. Ključna je namreč zahteva, da se pri odločitvah o delovnopravnih ukrepih ali postopkih ne naslanja na nepopolno, nepravilno ali napačno ugotovljena dejanska stanja, na nestrokovne ocene ali poročila, ali morebitne druge interese, ki nimajo podlage v pravu. Zato je organ pozval, da pri zagotavljanju delovne discipline uvaja disciplinske postopke, kjer imajo policisti pravico do izjave, in je verjetnost ugotovitve resničnega dejanskega stanja zelo visoka, s tem pa možnost  »interesnega« vplivanja bistveno manjša. Ostro obsoja vsakršno drugačno obravnavanje policistk in policistov, ki so v nasprotju s 14. členom Ustave Republike Slovenije, zato v tem delu poziva vse institucije, predvsem Delovno in socialno sodišče, Specializirano državno tožilstvo in vse ostale, ki zagotavljajo delovanje pravne države, da so v postopkih zoper policiste pozorni tudi na morebitno namerno povzročanje škode ali zlorabe.

Organ je zahtevi prosilca z odločbo št. 090-137/2021/5 (20-05) z dne 16. 9. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) delno ugodil. Navedel je, da je uradna oseba v skladu s svojimi pristojnostmi pridobila zahtevani dokument, pri tem pa je bila s strani oseb, ki so razpolagale z navedenim dokumentom, opozorjena, da dokument vsebujejo varovane osebne podatke in podatke, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njihovo razkritje lahko škodovalo delovanju organa. V nadaljevanju je organ izpostavil določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in navedel, da je, upoštevaje to določbo, pomembno, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. Naloge Policije so določene v 4. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju: ZNPPol)[1], pristojnosti pa v različnih materialnih predpisih. Za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa, na podlagi 5. člena ZDIJZ, kar pomeni, da zakon med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Navedeno načelo obenem pomeni, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, odločitev organa o zahtevi mora torej imeti v skladu z načeli ZDIJZ enak učinek nasproti vsakomur (učinek erga omnes). Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je tudi odločitev lahko samo univerzalna, pomembno je le, da je zahtevana informacija v skladu z ZDIJZ javna in da ne gre za izjemo iz 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

K 1.a točki izreka izpodbijane odločbe

Organ je ugotovil, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Informacija, ki zanima prosilca, spada v delovno področje Policije in obstaja v materializirani obliki. Kumulativno so torej izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. Nadalje je ugotovil, da so v dokumentaciji podatki, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Konkretno je ugotovil, da so v dokumentu št. 0602-15/2021/8 (3E21-05) z dne 15. 7. 2021 zapisani in navedeni osebni podatki, in sicer:

• v prvem odstavku na drugi strani dokumenta - priimek,
• v drugi vrsti prvega odstavka na zadnji strani dokumenta - ime in priimek,
• v prvi alineji drugega odstavka na koncu druge vrste - ime in priimek,
• v drugi alineji drugega odstavka na koncu vrste - ime in priimek,
• na začetku tretje alineje drugega odstavka zadnje strani dokumenta - ime in priimek,
• v drugi vrsti četrte alineje drugega odstavka na zadnji strani dokumenta - ime in priimek,
• na začetku šeste alineje drugega odstavka na zadnji strani dokumenta - ime in priimek,
• v tretji alineji tretjega odstavka na zadnji strani dokumenta - ime in priimek.

Po oceni organa gre za varovane osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zato se v navedenih dokumentih prekrije tisti del besedila, ki vsebuje varovane osebne podatke. Prekriti so v večini primerov imena in priimki, s katerimi so imeli policisti postopke oziroma so jih obravnavali v sklopu izvajanja nalog policije. Organ je pri tem izpostavil pojma osebnega podatka po prvi točki 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[2] in obdelave osebnega podatka po drugi točki 4. člena iste uredbe ter ugotovil, da posredovanje podatkov prosilcu ustreza definiciji obdelave osebnih podatkov. Navedel je tudi 8. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[3]. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov tako razkritje in dajanje osebnih podatkov ne razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, pri čemer ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Organ je pri vpogledu v zahtevane podatke, ki so predmet odločanja v konkretnem postopku, ugotovil, da predmetni dokument vsebuje osebne podatke v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1, zato je v zahtevanem dokumentu prekril del besedila, ki vsebuje podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker je torej v postopku ugotovil, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo tako varovani kot nevarovani osebni podatki, je presojal še o vprašanju možnosti t.i. delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, in ker je v obravnavanem primeru ugotovil, da je delni dostop mogoč, je odločil, da se v dokumentu, navedenem v izreku izpodbijane odločbe, prekrije vsebina, ki predstavlja varovane osebne podatke.

K 1.b točki izreka izpodbijane odločbe

Organ je ob pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil še, da so v zahtevanih dokumentih tudi podatki, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa oziroma dejavnostjo organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, kar predstavlja izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z razkritjem teh podatkov, ki razkrivajo taktiko in metodiko dela policije, bi lahko ogrozili varnost policistov in uspešnost izvedbe tovrstnih policijskih postopkov v prihodnje. Opozoril je, da mora v skladu s 118. členom ZNPPol, poleg podatkov, katerih varovanje urejajo drugi predpisi, vsak uslužbenec policije varovati tudi varovane podatke policije, hkrati pa 7. točka prvega odstavka 3. člena Pravilnika o zaščiti podatkov policije, določa, da so varovani podatki (tudi) podatki o specifičnih ukrepih, metodah, tehnikah in sredstvih, ki jih policija uporablja za opravljanje njenih nalog. Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

• podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
• specifični škodni test(razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.

Varovani so dokumenti, ki si namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso med drugim tudi interno komunikacijo organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Gre za izjemo, kjer je potrebno pri presoji utemeljenosti opraviti še test škode, ali bi razkritje povzročilo vsebinske motnje pri delovanju organa. Varujejo se podatki, ki nastanejo ob oblikovanju politike organa, saj gre pri tem izključno za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Gre torej za proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa notranjega razmišljanja organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi vsi tovrstni dokumenti in podatki postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa. V konkretnem primeru je organ ugotovil, da dokument št. 0602-15/2021/8 (3E21-05) z dne 15. 7. 2021 vsebuje podatke, katerih razkritje bi lahko v bodoče škodovalo delovanju organa, predvsem v primerih, ki jih opisuje navedeni dokument. Zato so bili v konkretnem dokumentu prekriti podatki, kot sledi:

• na 1. strani v prvem odstavku, v četrti vrsti za besedo »dogodek« - gre za eno izmed ocen tveganj, ki jih pri svojem delu uporablja policija,
• na 1. strani v prvem odstavku prve točke za besedo »seznanil« do konca odstavka – gre za taktiko in metodiko dela policije oziroma seznanitev s konkretnimi podatki na odpravi na delo,
• na 1. strani v zadnjem odstavku - gre za opis del in nalog policistov, neposredno pri varovanju, s čimer bi se razkrila taktika in metodika dela policistov, na drugi strani v prvem odstavku druge točke za besedo »podatki« - gre za taktiko in metodiko dela PPE,
• na 2. strani v drugem odstavku 2. točke za besedo »Bežigrad« do konca odstavka - taktika in metodika dela PPE,
• tretji odstavek na 2. strani v drugi točki - gre za taktiko in metodiko dela PPE na prireditvah,
• v četrtem odstavku druge točke na 2. strani - gre za taktiko in metodiko dela PPE na javni prireditvi,
• zadnji odstavek na 2. strani, ki se nadaljuje na 3. strani - gre za opis del in nalog policistov PPE neposredno na varovanju, s čimer bi se razkrila taktika in metodika dela, na tretji strani v drugem odstavku tretje točke za besedo »Jeglič« do konca odstavka - v tem primeru je opredeljeno število policistov in enote, iz katerih prihajajo, ki so konkretno izvajali policijske naloge in bi razkritje podatka škodovalo delovanju organa v prihodnje pri podobnem izvajanju nalog,
• na 3. strani tretji in četrti odstavek tretje točke - opisana je taktika in metodika dela policije na javnih prireditvah,
• na 3. strani šesti odstavek tretje točke - opisana je taktika in metodika dela policije na javnih prireditvah,
• na zadnji strani dokumenta in sicer v tretji točki drugega odstavka za besedo »policisti« do besede »kršitelja« - opisana je taktika in metodika dela policije glede ugotavljanja identitete

Glede na navedeno je ugotovil, da bi razkritje taktike in metodike dela policije ter sredstev, ki jih policija uporablja za opravljanje svojih nalog, otežilo ali onemogočilo izvajanje policijskih nalog v bodoče. V kolikor bi javnost bila seznanjena s prej navedenim, bi to bistveno olajšalo morebitne napade na varnost ljudi in premoženja na eni strani ter bistveno otežilo izvajanje nalog policije na drugi. V konkretnem primeru bi namreč lahko prišlo do poškodovanja oziroma do napada na policiste, ki izvajajo varovanje varovanih objektov (Državni zbor, Vlada, …), objektov policije, varovanih oseb, prav tako pa bi lahko tudi drugi udeleženci postali tarča napadov na naslednjih javnih shodih. Taktika in metodika dela policije je varovan podatek policije (šestnajsta točka 3. člena ZNPPol) in tako predstavlja izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Skladno s tem je organ ugotovil, da bi razkritje varovanih podatkov policije, ki pa niso tajni, lahko povzročilo škodo državnemu organu, policiji in poteku uradnih postopkov v policiji. Organ je ugotovil še, da prekrita vsebina v izreku odločbe navedenem dokumentu razkriva notranje delovanje organa, in sicer tudi v delu, ki so namenjeni notranji rabi organa. V okviru izvedenega škodnega testa se ugotavlja, da bi v primeru razkritja predmetnih dokumentov oziroma podatkov, notranja komunikacija oziroma notranje delovanje organa postalo javno obravnavano, kar bi neposredno vplivalo na delo in samo varnost policistov tudi v bodoče. Na podlagi navedenega je v določenih delih dokumenta jasno podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na ugotovljena dejstva je presojal tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, in ugotovil, da je delni dostop mogoč, zato je odločil v predmetnem dokumentu prekriti vsebino, ki predstavlja varovane podatke policije. Upoštevaje navedeno je organ o zahtevi prosilca odločil, kot izhaja iz 1.a in 1.b točk izreka izpodbijane odločbe.

Prosilec je vložil pritožbo z dne 1. 10. 2021, ker je bil napačno uporabljen materialni predpis, nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in ker je podana bistvena kršitev pravil postopka, saj se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti (237. člen ZUP v povezavi s 15/11. členom ZDIJZ). Med drugim je navedel, da upravljavec podatkov potrjuje, da je organ določene podatke prekril, ker naj bi dokument vseboval »varovane osebne podatke in podatke, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njihovo razkritje lahko škodovale delovanju organa«. Prekriti podatki naj bi bili v večini primerov imena in priimki posameznikov, s katerimi so imeli policisti postopke. Prav tako naj bi predmetni dokument vseboval »podatke, katerih razkritje bi lahko v bodoče škodovalo delovanju organa, predvsem v primerih, ki jih opisuje navedeni dokument«. Prosilec zatrjuje, da bi lahko bilo sprejemljivo le prekritje osebnih podatkov - imen in priimkov posameznikov, s katerimi so imeli policisti postopke, vendar je v odločbi navedeno, da naj bi bili to »v večini primerov imena in priimki«, kar se razume, da gre za prekritje tudi drugih podatkov. Prosilec posledično meni, da je bil materialni predpis tudi v preostalem delu napačno uporabljen, saj dejansko stanje v smislu prevladujočega javnega interesa za razkritje ni bilo pravilno ugotovljeno, oziroma sploh ni bilo ugotovljeno ter da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker ne vsebuje navedb/podatkov, ki bi omogočali preveritev obstoja materialnega in formalnega kriterija za prekritje podatkov, saj je obstoj konkretne ocene škodljivih posledic naveden zgolj pavšalno. Zaradi odmevnosti dogodka se daje vtis, da namen prekrivanja podatkov ni varovanje občutljivih podatkov, temveč da gre izključno za zaščito pred razkritjem »politike organa« oziroma »notranjega razmišljanja organa« pred javnostjo - kar bi lahko obremenilo odločevalce v organu. Policija kot državni organi lahko izvaja policijske naloge le skladno s zakonskimi pooblastili, zato je interes javnosti še toliko bolj utemeljen, da so dokumenti, ki vsebujejo razmišljanja za »kritično, inovativno in učinkovito delo organa« in odstopajo od običajne stroke, dostopni javnosti. Prav tako razlog, da bi razkritje dokumenta javnosti lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa, nima nobenega temelja v dejanskem stanju. Poudaril je, da se želi seznaniti s poročilom v celoti - razen imen in priimkov oseb, s katerimi so imeli policisti postopke, ker naj bi generalni direktor policije naročil službi generalnega direktorja policije aktivnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na pravice iz delovnopravnega razmerja, saj se je v notranji in zunanji javnosti že pojavil precejšen dvom v pravičnost ter zakonitost izdajanja delovnopravnih ukrepov in postopkov vodstva organa zoper več policistov iz različnih organizacijskih enot. Zatrdil je, da je javni interes za razkritje zahtevane informacije močnejši od javnega interesa (ali interesa drugih oseh) za omejitev dostopa in je treba dokument razkriti tudi iz tega razloga. Na podlagi navedenega je tako predlagal, da IP postopa po 242. členu ZUP, pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in na novo odloči tako, da sledi zahtevi in razkrije zahtevani dokument, oziroma njegov relevantni del. Če IP ne bo ravnal po 242. členu ZUP, pa je predlagal, da ravna po 251. členu ZUP, pritožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in odloči tako, da sledi zahtevi prosilca in razkrije zahtevani dokument oziroma njegov relevantni del, podredno pa pritožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu v ponovno odločanje.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-137/2021/7 (20-05) z dne 4. 10. 2021, poslal v pristojno odločanje IP. Organ je pritožbi priložil spis zadeve št. 090-137/2021, tudi dokument, ki je predmet zahteve in pritožbe prosilca.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu.

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga v materializirani obliki, saj ga je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru podani. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so podatki, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil, prosto dostopni.

Predmet presoje IP je tako bil dokument »Delo policistov pri varovanju protestnega shoda »protestne ljudske skupščine«, 25. 6. 2021 – poročamo«, št. 0602-15/2021/8 (3E21 – 05) z dne 15. 7. 2021 (v nadaljevanju: Poročilo), v delu, v katerem je organ prosilcu dostop zavrnil.

IP najprej poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (razen v primeru zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja, ki pa v obravnavanem primeru ni podana), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Povedano drugače, navedbe prosilca, zakaj potrebuje predmetne podatke, so v obravnavanem primeru irelevantne. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. Tako so irelevantne navedbe prosilca tudi z zvezi z morebitnimi nepravilnostmi ravnanja organa oziroma posameznikov.

Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi izjeme po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP najprej opredeljuje do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Kot že navedeno, pravilo ZDIJZ je, da so informacije javnega značaja prosto dostopne, pravico prosilcev po ZDIJZ pa je mogoče omejiti le v izjemnih primerih, ko to terja varstvo pravic tretjih in varstvo javnega interesa. Tudi v zvezi z uporabo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba slediti namenu in cilju zakona iz 2. člena in izjemo tolmačiti restriktivno.

V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme napotuje na določbe veljavnega zakona o varstvu osebnih podatkov.

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov tako predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1. V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Po določilu člena 4(1) navedene uredbe pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom , določljiv posameznik pa je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

IP je z vpogledom v predmetne dokumente oziroma presojane podatke ugotovil, da ti nedvomno obsegajo osebne podatke, kot so podatki o imenih in priimkih uslužbencev organa in udeležencev dogodka (kršiteljev, oškodovancev in drugih), delovnem mestu, pa tudi ravnanju oziroma postopanju.

Kot obdelavo osebnih podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov v drugi točki 4. člena opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov pa v členu 86 določa tudi, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker torej razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu navedene uredbe. IP je zato preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

Upoštevaje navedeno in pritožbene navedbe prosilca IP ugotavlja, da:

- Ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o imenih in priimkih posameznih fizičnih oseb, ki so se nahajale na kraju shoda 25. 6. 2021 (oškodovanci, kršitelji in drugi). Že prosilec sam je v pritožbi navedel, da bi lahko bilo sprejemljivo prekritje le osebnih podatkov - imen in priimkov, s katerimi so imeli policisti postopke, iz česar izhaja, da pri posredovanju teh podatkov prosilec niti ne vztraja,

- pravno podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi slednje se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani). Tako niso varovani podatki o imenih in priimkih javnih uslužbencev, njihovem delovnem mestu in podpisih ter drugi podatki, ki so v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (kar pa seveda ne pomeni, da so prosto dostopni prav vsi podatki posameznega javnega uslužbenca v okviru opravljanja delovnega razmerja).

IP tako zaključuje, da je organ odločil pravilno in zakonito, ko je prekril podatke o imenih in priimkih udeležencev shoda, zato je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti.

IP se v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme notranjega delovanja, na podlagi katere je organ zavrnil dostop do posameznih podatkov.

Izjema notranjega delovanja organa

Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Kot že navedeno, kumulativno (hkrati) morata biti torej izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa,

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (škodni

test).

Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo. Dokumenti oziroma podatki morajo torej prestati še t.i. škodni test oziroma presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. Namen te izjeme je torej varovati proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja mnenj. IP poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče je v sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.

Upoštevaje navedeno in pritožbene navedbe prosilca IP ugotavlja, da pogoje predmetne izjeme ne izpolnjujejo naslednji podatki, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil:

• prekrito besedilo v prvem odstavku na 1. strani;
• prekrito besedilo na koncu tretjega odstavka na 1. strani (pod točko 1.);
• prekrito besedilo v drugem odstavku na 2. strani (pod točko 2.);
• prekrito besedilo v tretjem odstavku na 2. strani (pod točko 2.);
• prekrito besedilo v četrtem odstavku na 2. strani (pod točko 2.);
• prekrito besedilo v petem odstavku na 2. strani (pod točko 2.);
• prekrito besedilo v šestem odstavku na 3. strani (pod točko 3.);
• prekrito besedilo v sedmem odstavku na 3. strani (pod točko 3.);
• prekrito besedilo v osmem odstavku na 3. strani (pod točko 3.);
• prekrito besedilo v desetem odstavku na 3. strani (pod točko 3, pred točko 4.).

IP namreč ugotavlja, da predmetni podatki ne predstavljajo podatkov, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Pri predmetnih podatkih namreč nedvomno ne gre za opis tehnike in metodike policijskega dela in ne gre za razkritje operativnih podatkov in ukrepov delovanja, ki so interne narave. Povedano drugače, IP pri teh podatkih ne vidi možnosti, da bi lahko njihovo razkritje vplivalo na kritično in učinkovito delo policistov ter na delo organa na splošno. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na določena splošna dejstva, kot je npr.:

• ocena tveganja pri predmetnem dogodku (kar je organ že razkrival v drugih dokumentih, o dostopu do katerih je odločal IP, npr. pri dokumentu št. 0602-55/2021/16 (207-01));
• število policistov in kriminalistov;
• splošna napotila policistom za postopanje (npr. glede snemanje, …);
• odredba o uporabi prisilnih ukrepov (kar je organ že razkrival v drugih dokumentih, o dostopu do katerih je odločal IP, npr. pri dokumentu št. 0602-55/2021/16 (207-01));
• opozorilo kršiteljem (tudi navedbe o tem je organ že razkrival v predhodno navedenem dokumentu);
• splošna napotila kriminalistom;
• splošne ugotovitve kriminalistov glede kaznivih dejanj, ….

Ker je IP mnenja, da vsebina teh podatkov ne izpolnjuje že prvega pogoja izjeme notranjega delovanja organa, pogoja pa morata biti izpolnjena kumulativno, se IP posebej ne opredeljuje do drugega pogoja te izjeme, torej do škodnega testa.

V preostalem delu pa je IP ocenil, da vsebina prekritih podatkov izpolnjuje pogoje za omejitev dostopa zaradi izjeme notranjega delovanja. V izogib ponavljanju se IP sklicuje na navedbe organa, pri čemer pa še dodaja, da gre po njegovi oceni za podatke, ki vsebujejo operativne informacije, namenjene organizaciji in delu policije, z njihovim razkritjem pa bi nastale motnje pri njenem delovanju. Informacije se namreč nanašajo na konkretna postopanja uslužbencev organa na kraju dogodka (kraj nahajanja, kdo je snemal dogodke, …).

IP torej ugotavlja, da gre v tem delu za informacije, ki so namenjene notranjemu delovanju organa in kažejo na način delovanja organa in na organizacijo ter metode policijskega dela. Po oceni IP gre tako za podatke, ki se nanašajo na taktiko in metodiko dela policije pri opravljanju nalog. Gre za konkretne opise postopanja in metode dela, ki se nanašajo na policijsko delo in razkritje katerih bi tudi po mnenju IP predstavljajo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem. Njihovo razkritje bi lahko tudi po oceni IP resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo. IP je posledično ugotovil, da je izpolnjen tudi pogoj nastanka škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju in da je ta škoda večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ker je izpolnjena izjema notranjega delovanja, je IP posledično v tem delu pritožbo prosilca zavrnil. Upoštevati je namreč treba, da je zakonodajalec dal podatkom, ki predstavljajo notranje delovanje organa, poseben pomen z uzakonitvijo te izjeme, po drugi strani pa je potrebno upoštevati tudi, da je metodika in taktika policijskega dela posebnega pomena za samo delovanje policije.

Ker je prosilec mnenja, da je v zahtevanem primeru za razkritje podan tudi prevladujoč interes javnosti, se IP opredeljuje še do tega vprašanja.

Test interesa javnosti

V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani.

V obravnavanem primeru se tako presoja IP osredotoča na tehtanje, ali je javni interes glede razkritja zahtevanih podatkov močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do podatkov, ki predstavljajo varovane osebne podatke, in podatke, ki predstavljajo notranje delovanje organa.

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[4] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

IP ob tehtanju vseh argumentov zaključuje, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov ne prevlada nad interesom javnosti, da ti podatki ostanejo varovani kot osebni podatki in podatki o notranjem delovanju organa. Po oceni IP v obravnavanem primeru niso ogrožene takšne vrednote, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za njihovo razkritje. Po vpogledu v podatke, ki so predmet presoje v tem postopku, IP ugotavlja, da ti po vsebini niso takšne narave, da bi se splošna javnost z njihovo pomočjo lahko seznanila s pomembno družbeno temo ali da bi njihovo razkritje lahko pripomoglo k javni razpravi o pomembni temi, ki je relevantna za širši krog ljudi. Pri vsebini teh podatkov tudi ne gre za temo, ki bi terjala sodelovanje širše javnosti pri oblikovanju vsebin, ki so z vidika vključevanja in širše skupine deležnikov pomembne zaradi zagotavljanja demokratičnega diskurza med civilno družbo in organi javnih oblasti. Javnemu interesu je dejansko zadoščeno že s tem, da je organ v pretežnem delu prosilcu ugodil in mu zahtevane podatke tudi posredoval.

Poudariti je treba tudi, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so morebiti interesantni za javnost, pretehta pa javni interes, da so konkretni podatki nedostopni javnosti. IP se ob tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011, v kateri je sodišče navedlo, da se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja poslovne skrivnosti podjetja. Po mnenju sodišča je torej mogoče uporabiti določilo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje posameznih informacij, ki so bile predmet presoje IP in predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonski izjemi. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje presojanih podatkov na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Delni dostop

IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti določbo 7. člena ZDIJZ. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje določa t.i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[5] (19. člen). Ker je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ IP ne ugotavlja.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[6] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US in 47/19.

[2] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[3] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[4] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[5] Uradni list RS, št. 24/16.

[6] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.