prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil 6 zahtev, pri čemer je v prvih 5 zahteval posredovanje dokumentov (tožb in ovadb), ki ustrezajo točno odločenim kriterijem. Organ je zahteve v tem delu z odločbo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da rač. sistem organa ne omogoča filtriranja glede na kriterije iz zahteve prosilca, kar pomeni, da bi organ moral fizično pregledati vse inšpekcijske zadeve in vsebovane dokumente, da bi ugotovil, kateri dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca, česar pa na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan narediti. Šesto zahtevo prosilca je organ s sklepom zavrgel, ker je bilo o enaki zahtevi prosilca že odločeno. IP je tudi v tem delu ugotovil, da je bil odločitev organa pravilna. Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-312/2021/2

Datum: 29. 11. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 20. 9. 2021, zoper odločbo in sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-1/2021-355 z dne 13. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 20. 9. 2021 zoper odločbo in sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-355 z dne 13. 9. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 16. 8. 2021 na organ naslovil šest (6) zahtev za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:

1. zahteva: »Vljudno vas prosim, da me v kontekstu IJZ opremite s fco zadnjih treh ovadb, pri katerih je s svojim podpisom pro/aktivno sodelovala pristranska …., to je zadnjih treh ovadb, ki ste jih podali zoper inšpekcijske zavezance, ki jim je IRSOP pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in ste jih/jih je IRSOP s predmetnimi ovadbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica ….. v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011 z naslovom, citat: »Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev Inšpektorata RS za okolje in prostor«.«.
2. zahteva: »Vljudno vas prosim, da me v kontekstu IJZ opremite s fco vseh ovadb, pri katerih je s svojim podpisom pro/aktivno sodelovala pristranska …., to je vseh ovadb, ki ste jih v času od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2021 podali zoper inšpekcijske zavezance, ki jim je IRSOP pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in ste jih/jih je IRSOP s predmetnimi ovadbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica ….v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011 z naslovom, citat: »Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev Inšpektorata RS za okolje in prostor«.«.
3. zahteva: »Vljudno vas prosim, da me v kontekstu IJZ opremite s fco zadnjih treh tožb, pri katerih je s svojim podpisom pro/aktivno sodelovala pristranska …., to je zadnjih treh tožb, ki ste jih oz. državno tožilstvo v vašem imenu vložilo zoper inšpekcijske zavezance, ki jim je IRSOP pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in ste jih/jih je IRSOP s predmetnimi tožbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica …. v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011 z naslovom, citat: »Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev Inšpektorata RS za okolje in prostor«.«.
4. zahteva: »Vljudno vas prosim, da me v kontekstu IJZ opremite s fco vseh tožb, pri katerih je s svojim podpisom pro/aktivno sodelovala pristranska …., to je vseh tožb, ki ste jih oz. v vašem imenu državno tožilstvo umaknilo iz sodnega postopka na sodišču v času od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2021 (op.a. vse v situaciji, ko se sojenje ni odvijalo po vašem zločinskem pričakovanju) zoper inšpekcijske zavezance, ki jim je IRSOP pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in ste jih/jih je IRSOP s predmetnimi tožbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica …. v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011 z naslovom, citat: »Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev Inšpektorata RS za okolje in prostor«.«.
5. zahteva: »Vljudno vas prosim, da me v kontekstu IJZ opremite s fco zadnjih treh umaknjenih tožb, pri katerih je s svojim podpisom pro/aktivno sodelovala pristranska …., to je zadnjih treh tožbo, ki ste jih oz. jih je umaknilo državno tožilstvo v vašem imenu zoper inšpekcijske zavezance, (op.a. vse v situaciji, ko se sodni postopek ni odvijal po vašemu zločinskemu pričakovanju), ki jim je IRSOP pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in ste jih/jih je IRSOP s predmetnimi tožbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica …. v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011 z naslovom, citat: »Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev Inšpektorata RS za okolje in prostor«.«.
6. zahteva: »Po javno dostopni strokovni ekspertizi znanstvenice mag. …. zaposlene na IRSOPu, Dunajska 58 v Ljubljani z naslovom, citat: »Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev Inšpektorata RS za okolje in prostor« le-ta z njeno znanstveno ekipo IRSOPa piše o zanimivem primeru fenomena, kjer že v prvem stavku uvoda napove fenomen same vsebine strokovne ekspertize .... Če se ne motim, je bila že pred leti, morebiti celo pred desetletjem!? predmetni tematiki posvečena tudi več deset stranska ovadba zoper osebo/osebi/osebe, ki je/sta/so povzročile ta fenomen vedno težjega fenomena obvladovanja in obstoja resne nevarnosti, da znanstvenica mag. …. z njeno znanstveno ekipo IRSOPa iz dneva v dan težje obvladuje ta fenomenalni primer (naveden v točki 3) predmetne strokovne ekspertize, ... in vas vljudno prosim, da me v kontekstu IJZ opremite s fco tozadevne več deset stranske ovadbe zoper fenomen težkega obvladovanja in obstoja resne nevarnosti, da znanstvenica mag. …. z njeno znanstveno ekipo IRSOPa iz dneva v dan težje obvladuje ta fenomenalni primer...«.

Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbo in sklepom št. 090-1/2021-355 z dne 13. 9. 2021. Prvih pet zahtev je organ z odločbo zavrnil, šesto pa s sklepom zavrgel. V obrazložitvi je organ navedel, da je uradna oseba v uradni evidenci za beleženje dokumentarnega gradiva (INSPIS) preverila, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Uradna oseba je v bazi podatkov dokumente iskala z naslednjimi iskalnimi kriteriji: »iskanje dokumentov«, »vsi dokumenti«, »vsi uslužbenci«, »vse enote«, »vse inšpekcije« ter kratka vsebina: »ovadba, zavezanec, rušitev«, »tožba, državno tožilstvo, zavezanec, rušitev«, »umik tožbe, državno tožilstvo, zavezanec, rušitev«, in datum nastanka: »1.1. 2011 - 30. 6. 2021«. Zadetkov ni bilo. Ker torej organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, je potrebno prvih pet zahtev prosilca zavrniti. Zahteva prosilca iz šeste točke se nanaša na večstransko ovadbo iz leta 2011. O enaki zahtevi prosilca je s strani organa že bila izdana zavrnilna odločba, št. 090-1/2021-230 z dne 2. 7. 2021, zoper katero se je prosilec pritožil, njegova pritožba pa je bila s strani IP zavrnjena.

Zoper odločbo in sklep organa je prosilec dne 20. 9. 2021 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa.

IP je dne 4. 10. 2021 prejel dopis organa št. 090-1/2021-386 z dne 4. 10. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu je organ priložil pet (5) zaslonskih slik iz računalniškega programa organa INSPIS, ki izkazujejo, kako je organ oz. s katerimi ključnimi besedami je organ zahtevane dokumente iskal v svojem računalniškem programu, brez ustreznih rezultatov iskanja.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo in sklep v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Zahteva prosilca pod 1., 2., 3., 4. in 5. točko

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca pod 1., 2., 3., 4. in 5. točko. Organ je IP, skupaj z odstopom pritožbe, posredoval pet (5) zaslonskih slik iz informacijskega sistema organa INSPIS, iz katerih izhaja, kakšni so rezultati iskanja v informacijskem sistemu z naslednjimi iskalnimi kriteriji: »iskanje dokumentov«, »vsi dokumenti«, »vsi uslužbenci«, »vse enote«, »vse inšpekcije«, kratka vsebina: »ovadba, zavezanec, rušitev«, »tožba, državno tožilstvo, zavezanec, rušitev«, »umik tožbe, državno tožilstvo, zavezanec, rušitev« ter datum nastanka: »1. 1. 2011 - 30. 6. 2021«. Iz posredovanih zaslonskih slik izhaja, da iskalnik s pomočjo uporabe različnih kriterijev ne da nobenih rezultatov. Glede na ugotovljeno, bi bil tako v konkretnem primeru potreben pregled vseh inšpekcijskih zadev oz. bi bilo potrebno vsebinsko vpogledati in analizirati vsako posamezno zadevo/dokument, da bi se ugotovilo, ali predmetni dokument ustreza posamezni zahtevi prosilca oz. kriterijem iz posamezne zahteve prosilca ali ne.

Iz navedenega izhaja, da bi moral organ, da bi pridobil zahtevane dokumente, torej dokumente, ki vsebinsko ustrezajo vsaki posamezni zahtevi prosilca, zbirati informacije, analizirati zadeve ter ustvariti novo zbirko, po kriterijih prosilca, česar pa v okviru obveznosti po ZDIJZ ni dolžan storiti. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna vsebinska presoja in analiza dokumentov, kot je to v konkretnem primeru, po presoji IP namreč predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

Pri tem IP pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo oz. podatke, s katerimi ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa (v tem primeru velja, da jih organ lahko relativno hitro in enostavno prikliče iz sistema). Sicer pa se dolžnost posredovanja informacij nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno IP nima pravne podlage, da bi odločal o nujnosti oz. obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco oz. zbirko dokumentov/podatkov, ki ustrezajo kriterijem prosilca. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). V predmetni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu - sodišču ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi spise, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v zadevi zahteval prosilec, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Iskanje in odbiranje dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, bi torej predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan storiti.

Ob tem IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente organ ima oz. s katerimi dokumenti organ razpolaga, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca te dokumente analizirati in pripraviti zbirko po kriterijih, kot jih zahteva prosilec. Gre namreč za to, da bi organ moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je določil prosilec, šele presoditi, ali dokumenti v zbirko sodijo, kar pa predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Če je za takšno ustvarjanje novega dokumenta potreben nesorazmeren vložek časa in truda, pa tudi, ko se dokumenti nahajajo v računalniških bazah, priprava takšne zbirke predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca pod 1., 2., 3., 4. in 5. točko, dejansko ne razpolaga, niti jih ne more relativno hitro in enostavno priklicati iz sistema, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Zahteva prosilca pod 6. točko

Organ je zahtevo prosilca pod 6. točko s sklepom zavrgel, ker je bilo o enaki zahtevi prosilca že odločeno, in sicer z odločbo št. 090-1/2021-230 z dne 2. 7. 2021, vezano na zahtevo prosilca z dne 5. 6. 2021.

V okviru tega pritožbenega postopka je IP primerjal zahtevi prosilca z dne 5. 6. 2021 in z dne 16. 8. 2021 ter ugotovil, da se obe zahtevi, kljub drugačni formulaciji, nedvomno nanašata na isti dokument – 42 strani obsežno ovadbo iz leta 2011, vloženo zoper točno določene osebe. Iz obeh zahtev prosilca tako nedvomno izhaja, da gre za vprašanje presoje obstoja istih dokumentov oz. istih informacij javnega značaja. Organ je torej o vsebinsko enaki zahtevi prosilca resnično že odločal, in sicer z odločbo št. 090-1/2021-230 z dne 2. 7. 2021 – vezano na zahtevo prosilca z dne 5. 6. 2021. Zoper predmetno odločbo se je prosilec tudi že pritožil, pritožbeni postopek pa se je pri IP vodil pod opravilno št. 090-239/2021.

Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji, ki jih za zavrženje določa 129. člen ZUP, kar pomeni, da je odločitev organa v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo in sklep št. 090-1/2021-355 z dne 13. 9. 2021, kot neutemeljeno zavrnil.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka