prosilec - Onkološki inštitut Ljubljana

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval Zaključno poročilo o opravljenih svetovalnih storitvah na področju informacijskih storitev. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo notranjega delovanja in varstva osebnih podatkov. Prosilec je vložil pritožbo, saj naj bi po njegovem mnenju dokument vseboval podatke o oškodovanju javnih sredstev. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je Zaključno poročilo sestavljeno iz več delov, glede katerih je podana izjema notranjega delovanja, saj poročilo vsebuje informacije glede delovanja informacijskega sistema organa, njegovih pomanjkljivosti in predlogov za izboljšave, ki bi ob razkritju javnosti lahko ogrozili nemoteno delovanje informacijskega sistema organa. Del poročila (priloga D) pa podatkov o delovanju informacijskega sistema ne vsebuje (razen ene strani), saj gre za poročilo o rezultatih finančne analize poslovanja z določenim podjetjem, posledično glede tega dela poročila izjema notranjega delovanja ni podana. Hkrati gre pri prilogi D za podatke o porabi javnih sredstev, ki so absolutno javni. Glede na to, da druge izjeme od prostega dostopa v konkretnem primeru niso bile podane, je IP organu naložil, da prosilca seznanijo s prilogo D predmetnega poročila.

ODLOČBA:

Številka: 090-311/2021/12

Datum: 4. 11. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 9. 2021, zoper odločbo Onkološkega inštituta Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 045-0002/2021-2 z dne 8. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 13. 9. 2021 zoper odločbo Onkološkega inštituta Ljubljana, št. 045-0002/2021-2 z dne 8. 9. 2021 se delno ugodi in se izrek navedene odločbe v delu, ki se nanaša na prilogo D Zaključnega poročila o opravljenih svetovalnih storitvah z dne 20. 11. 2019 delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati elektronski zapis Zaključnega poročila o opravljenih svetovalnih storitvah z dne 20. 11. 2019, na način, da prosilcu posreduje stran 1 navedenega dokumenta in prilogo D od str. 22-26 in str. 28-54 poročila.«

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je 9. 8. 2021 na organ naslovil novinarska vprašanja v zvezi s posli, ki jih je organ v letih med 2003 in 2020 sklenil z družbo …, zahteval pa je tudi vse zapise odvetnice in informatika, ki se nanašajo na te posle. Organ mu je 10. 8. 2021 odgovoril na vprašanja, glede zahtevanih zapisov pa pojasnil, da gre za dokumente, ki vsebujejo občutljive podatke, katerih razkritje bi negativno vplivalo na poslovanje organa in ogrozilo njegovo informacijsko varnost, zato mu jih ne morejo posredovati.

Prosilec je dne 10. 8. 2021 na organ naslovil dopis, v katerem je navedel, da ker gre pri navedenih poslih za javni denar, želi da mu organ pošlje ali omogoči vpogled v dopise odvetnice in informacije, iz  katerih je sklepati, da bi lahko šlo za oškodovanje javnega zavoda s strani ponudnika storitev. Organ je 11. 8. 2021 odgovoril, da mu podatkov, ki bi lahko resno ogrozili notranje delovanje organa, ne morejo posredovati.

Prosilec je zoper zavrnilni odgovor dne 18. 8. 2021 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ zavrnil njegovo prošnjo za posredovanje poročila o pomanjkljivostih družbe …, ki ga je sestavil ….

Organ je dne 8. 9. 2021 izdal odločbo št. 045-0002/2021-2 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca, za dostop do Zaključnega poročila o opravljenih svetovalnih storitvah z dne 20. 11. 2019, ki ga je sestavil …, na podlagi drugega odstavka 22. člena, v povezavi s 3. in 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je prosilec 9. 8. 2021 zaprosil za vse zapise konkretne odvetnice in informatika …, ki se nanašajo na posle s podjetjem …. Organ mu je odgovoril, da gre za dokumente, ki vsebujejo občutljive podatke, katerih razkritje bi negativno vplivalo na poslovanje organa in ogrozilo njegovo informacijsko varnost. Dne 10. 8. 2021 je prosilec znova zaprosil za dopise navedenih posameznikov, saj gre pri poslih za javni denar in bi bilo iz dokumentov mogoče sklepati, da bi lahko šlo za oškodovanje javnega zavoda s stran ponudnika storitev. Organ je znova odgovoril, da bi razkritje teh podatkov lahko resno ogrozilo notranje delovanje organa. Prosilec je 18. 8. 2021 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ zavrnil njegovo prošnjo za posredovanje poročila o pomanjkljivostih družbe …, ki ga je sestavil …. Organ je po prejemu pritožbe to obravnaval kot konkretizirano zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, ki se nanaša na Zaključno poročilo o opravljenih svetovalnih storitvah z dne 20. 11. 2019, ki ga je pripravil … na podlagi Pogodbe o svetovanju na področju informacijske tehnologije.

Organ je ugotovil, da dokument, ki ga zahteva prosilec, vsebuje podatke po 3. in 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je zahteva prosilca neutemeljena. Poročilo namreč vsebuje osebne podatke, tj. imena in priimke oseb, ki so varovana kategorija po določbi zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in zakonske podlaga za razkritje navedenih podatkov ne obstaja. Prav tako gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in njegovo razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Dokument vsebuje ugotovljeno dejansko stanje na področju informacijske tehnologije organa, njegove pomanjkljivosti, ki bi lahko močno ali celo bistveno vplivale na poslovanje organa in predlagane izboljšave informacijskega sistema. V dokumentu so navedeni programi in aplikacije, ki jih organ uporablja pri bolnišničnem delu, navedeni so konkretni predlogi za izboljšave in poenostavitve dela uporabnikov, kot je vzpostavitev krovne aplikacije pri delu organa, načrt integracije bolnišničnega dela informacijskega sistema s poslovnim delom informacijskega sistema. Predlagane posodobitve in izboljšave sistema so v fazi izvedbe. Razkritje dokumenta bi imelo za posledico razkritje informacijskega sistema, ki je v uporabi pri organu širši javnosti in nepooblaščenim osebam. Z razkritjem bi se možnost vdora v informacijski sistem bistven povečana. V trenutku bi bilo delo zdravnikov in zdravstvenega osebja pri zdravljenju bolnikov onemogočeno zaradi nedostopnosti podatkov bolnikov, poleg tega bi prišlo do razkritja osebnih podatkov in posebej občutljivih osebnih podatkov bolnikov (zdravstveno stanje bolnika, bolezni, diagnoze idr.). Z navedenim poročilom se je seznanilo vodstvo organa in člani sveta zavoda, na seji dne 27. 2. 2020. Poročilo je bilo obravnavano pod točko 13. (ugotovitve na področju zunanjega izvajanja informacijskega sistema), ki je bila zaprta za javnost, saj bi razkritje povzročilo motne pri delovanju organa na področju informacijske tehnologije in bi škodovalo notranjemu delovanju organa. Na to je izrecno opozoril avtor poročila v 2. tč. poročila.

Organ je navedel, da prosilec navaja, da je v poročilu opisan sum oškodovanja javnega denarja s strani …. Namen priprave Zaključnega poročila o opravljenih svetovalnih storitvah je bil ugotoviti stanje na področju informacijske tehnologije organa s predlogi izboljšav in posodobitev. Zaključno poročil je bilo sestavljeno v zvezi z delovanjem organa (napake in težave sistema, zastoj posodabljanja in nadgradnje sistema, nepotrebna administracija zdravnikov in medicinskega osebja, nezadovoljstvo uporabnikov, zastarelost sistema, predlogi izboljšav in posodobitev informacijskega sistema) in je bilo pripravljeno za sprejem nadaljnjih odločitev glede izboljšanja notranjega delovanja organa. V primeru, da bi dokument postal javen, bi to resno ogrozilo učinkovito in varno delo organa. Poročilo ne vsebuje nobenih podatkov o sumu oškodovanja javnega denarja, saj to ni bil namen njegove priprave. Glede na vse navedeno je organ zahtevo prosilca zavrnil.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 13. 9. 2021 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da meni, da je v javnem interesu, da se mu posreduje navedeni dokument, saj v njem avtor opisuje sum oškodovanja javnega denarja s strani ponudnika, za katerega se je izkazalo, da se udeležuje skupnih počitnic in golf turnirjev z …. Družba … je leta 2003 po dostopni evidenci z organom opravila storitve v znesku 17,5 milijona evrov. V javnem interesu je, da davkoplačevalci vedo, kako se troši njihov denar v javnem zdravstvu.

Organ je pritožbo prosilca, skladno s prvim odstavkom 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 045-0002/2021-6 z dne 29. 9. 2021, ki ga je IP prejel dne 4. 10. 2021. Odstopu pritožbe je organ priložil izpodbijano odločbo in pritožbo prosilca.

Ker organ kljub temu, da drugi odstavek 245. člena ZUP določa, da je dolžan pritožbi priložiti vse dokumente, ki se tičejo zadeve, IP ni odstopil dokumentov, ki so nastali v postopku dostopa do informacij javnega značaja in dokumenta, ki je bil predmet zahteve prosilca, je IP organ dne 6. 10. 2021 pozval, da mu dostavi tudi zahtevo prosilca, korespondenco med organom in prosilcem, ki je nastala pred izdajo odločbe, dokazilo o vročitvi izpodbijane odločbe in dokument, ki je bil predmet presoje v predmetnem postopku. Organ je z dopisom št. 045-0002/2021-8 z dne 14. 10. 2021, ki ga je IP prejel dne 18. 10. 2021, IP posredoval manjkajoče dokumente. Ob posredovanju dokumentov je organ še navedel, da je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v teku tudi prekrškovni postopek pod opr. št. PR 2118/2020 ter da je sodnica izdala mnenje, da ne dovoli kakršnegakoli razkrivanja podatkov, ki so v spisu osebam, ki niso stranke postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da iz pritožbene zadeve kot nesporno izhaja dejstvo, da je dokument, ki je predmet odločanja v predmetnem postopku »Zaključno poročilo o opravljenih svetovalnih storitvah z dne 20. 11. 2019, ki ga je sestavil ... (v nadaljevanju: Zaključno poročilo).« Organ je dostop do dokumenta zavrnil s sklicevanjem na izjemo notranjega delovanja in varstva osebnih podatkov, prosilec pa izpostavlja, da je razkritje dokumenta v javnem interesu, saj gre za informacije o porabi javnih sredstev.

IP je v nadaljevanju najprej presojal, ali je podana izjema notranjega delovanja.

Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno podana dva pogoja:

1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa;
2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, da bi takšni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. IP se strinja z organom, da Zaključno poročilo, v katerem so navedene ugotovitve na področju informacijske tehnologije organa, njegove pomanjkljivosti in predlagane izboljšave informacijskega sistema, izpolnjujejo prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) načeloma varujejo dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji, kamor štejemo vso korespondenco, ki je namenjena pripravi odločitev organa, npr. mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila, zapisnike, smernice ali podobne interne dokumente, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Tudi predmetni dokument je nedvomno nastal zaradi notranjih potreb organa, iz katerega izhaja način dela organa, saj gre za analizo stanja računalniškega sistema, analizo pomanjkljivosti konkretnega sistema in predlogi za izboljšavo računalniškega sistema, torej gre za dokument, ki je nastal zaradi notranjih potreb organa, z namenom nemotenega delovanja organa, nemotenega delovanja računalniškega sistema organa, izboljšave navedenega sistema ter odprava njegovih pomanjkljivosti. 

Takšna narava dokumenta nesporno nakazuje na dejstvo, da gre za dokument, ki je povezan z notranjim, internim delovanjem organa. Vendar pa ugotovljeno dejstvo, da gre za dokument, sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, ne zadostuje za obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oziroma podatki prestati še t. i. škodni test, se pravi, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije, nagne proti škodi. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi zaradi motenj nastala pri delovanju organu, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Poleg tega IP poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumentov, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Stališče, da je treba izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ presojati v luči čim večje odprtosti in preglednosti javnega sektorja, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1857/2012-12 z dne 9. 10. 2013. Poleg tega je Upravno sodišče RS v zvezi s to izjemo v sodbi, št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011, navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«. Dokazno breme o povzročitvi motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa je na strani tistega, ki to zatrjuje, torej organa, saj slednji najbolje pozna, lahko opiše in izkaže motnje pri njegovem delovanju. Navedeno izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1857/2012-12 z dne 9. 10. 2013, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da IP ni treba samoiniciativno ugotavljati, ali bi prišlo do motenj zaradi razkritja zahtevane informacije, ali ne.

IP je glede izvedbe škodnega testa sledil ugotovitvam organa (razen v delu, ki se nanaša na prilogo D zaključnega poročila, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju). Zaključno poročilo namreč opisuje programe in aplikacije, ki jih organ uporablja pri bolnišničnem delu, navedene so konkretne pomanjkljivosti navedenega sistema in predlogi za lažje in učinkovitejšo uporabo navedenega informacijskega sistema. V dokumentu so opisani predlogi za vzpostavitev krovne aplikacije pri delu organa in predlogi za integracijo informacijskih sistemov organa. Razkritje dokumenta bi razkrilo način delovanja informacijskega sistema in njegovih pomanjkljivosti, kar bi omogočilo možnost vdora v informacijski sistem ali bistveno povečalo težave z delovanjem navedenega sistema. Javnost bi z vpogledom v navedeni dokument pridobila informacije, kje so šibke točke navedenega sistema, kar bi po mnenju IP lahko škodovalo nemotenemu delovanju organa in oskrbi pacientov.

IP je tako ugotovil, da sta glede dokumenta (razen priloge D) kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa zakon.

IP na tej točki pojasnjuje, da je Zaključno poročilo sestavljeno iz več delov, in sicer zaključnega poročila in petih prilog (priloga A: delno poročilo o ugotovljenem stanju informacijskega sistema, priloga B: sestanek skupine za podporo informatizaciji organa, priloga C: poročilo s sestanka, priloga D: poročilo o rezultatih finančne analize poslovanja s podjetjem ... in priloga E: poročilo glede konkretnega modula). IP ugotavlja, da vsebina poročila in prilog v celoti oz. v pretežnem delu naslavlja vprašanja delovanja informacijskega sistema, njegovih pomanjkljivosti in predlogov za izboljšave, medtem ko je priloga D (poročilo o rezultatih finančne analize poslovanja s podjetjem …, str. 22-54 navedenega poročila) zaokrožen del zaključnega poročila, v katerem so navedeni stroški organa za delovanje informacijskega sistema in stroški nakupa in vzdrževanja programske opreme, torej ne gre za informacije o delovanju informacijskega sistema (razen podatkov na str. 27). IP posledično ugotavlja, da podatki iz priloge D v pretežnem delu predstavljajo številčne in finančne podatke, ki so neposredno povezani s porabo javnih sredstev organa, torej gre za podatke o izdatkih organa namenjenih vzdrževanju in delovanju informacijskega sistema in programske opreme. Navedena priloga ne predstavlja (z izjemo analize na strani 27) podatkov, ki bi lahko ogrozili delovanje informacijskega sistema, saj ne vsebuje nobenih informacij o vsebinskem delovanju navedenega sistema, temveč vsebuje zgolj podatke o izdatkih, namenjenih za delovanje tega sistema, ki so pretežno številčne narave. Priloga D deloma vsebuje tudi analizo (na str. 27 zaključnega poročila), za katero IP ugotavlja, da je iz razlogov, navedenih že predhodno, ni mogoče razkriti, saj se vsebinsko nanaša na delovanje informacijskega sistema, njegove težave in predloge za izboljšave informacijskega sistema, zato je podana izjema notranjega delovanja organa, hkrati pa navedena stran ne vsebuje neposrednih podatkov o porabi javnih sredstev.

Glede priloge D (razen str. 27) IP posledično ugotavlja, da zanjo ni podana izjema notranjega delovanja organa, saj ne gre za podatke, ob razkritju katerih bi nastane motnje v delovanju organa in njegovega informacijskega sistema. Poleg tega pa navedeni del zaključnega poročila predstavlja podatke o porabi javnih sredstev, za katere ZDIJZ določa absolutno javnost. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se ne glede na obstoj izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev; razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V konkretnem primeru je glede dokumenta organ zatrjeval izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej gre za izjemo, ki jo tretji odstavek 6. člena ZDIJZ preseže. Podatki o stroških in izdatkih, ki jih je organ imel z vzdrževanjem programske opreme in z delovanjem informacijskega sistema nedvomno predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, saj neposredno kažejo na to, koliko sredstev je organ porabil za delovanje navedenega sistema.

Glede zatrjevane izjeme varstva osebnih podatkov IP ugotavlja, da priloga D ne vsebuje nobenih osebnih podatkov (z izjemo imena in priimka in parafe izdelovalca poročila), vendar glede na to, da gre za podatke samostojnega podjetnika, navedenih podatkov ni mogoče šteti za varovane osebne podatke, saj v konkretnem primeru ne gre za osebne podatke fizične osebe, ki bi bili navedeni v njeni zasebnopravni naravi, temveč gre za podatke gospodarskega subjekta, ki so javno vpisani tudi v register poslovnih subjektov pri AJPES.

IP je v nadaljevanju po uradni dolžnosti presojal tudi, ali je v konkretnem primeru morebiti podana izjema varstva kazenskega postopka. Navedena izjema je namreč ena od tistih izjem, pri kateri ni mogoče uporabiti določbe o javnosti podatkov o porabi javnih sredstev (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).

Organ je namreč ob odstopu dokumenta navedel, da je v teku prekrškovni postopek zoper organ in da je sodnica v navedenem postopku odločila, da ne dovoli kakršnega koli razkritja podatkov iz spisa javnosti. Organ se do navedene izjeme v svoji odločbi ni opredelil, je bil pa o mnenju sodišča seznanjen iz drugega postopka dostopa do informacij javnega značaja, ki ga je vodil drug organ, v katerem je bil Onkološki inštitut stranski udeleženec. Organ z mnenjem sodišča ni razpolagal, prav tako ni imel informacij o tem, ali je predmetni dokument del sodnega postopka, zato je IP na Okrajno sodišče v Ljubljani, pred katerim se vodi navedeni prekrškovni postopek, naslovil zaprosilo za mnenje, ali je Zaključno poročilo v zvezi z navedenim postopkom, v kakšni fazi je postopek in ali bi z razkritjem teh dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo postopka.

Za obstoj izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta namreč določena dva pogoja, ki moreta biti podana kumulativno, in sicer, da gre za podatek:

- ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški, in

- katerega razkritje bi škodovalo njegovi izvedbi.

IP je dne 2. 11. 2021 prejel mnenje Okrajnega sodišča v Ljubljani, v katerem je sodišče navedlo, da predmetni postopek še ni končan. Hkrati je navedlo tudi, da med listinskimi dokazili (niti v prilogi A niti v prilogi B) ni Zaključnega poročila o opravljenih storitvah z dne 20. 11. 2019, ki ga je pripravil …., kar je očitno predmet konkretne zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Glede na to, da sodišče z dokumentom ne razpolaga se tudi ne more opredeliti do obstoja škodnih posledic za izvedbo predmetnega postopka.

Glede na pridobljeno mnenje sodišča IP ugotavlja, da izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Kot izhaja iz Komentarja ZDIJZ je treba izjemo varstva postopkov tolmačiti ozko in se lahko nanaša samo na tiste podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi konkretnega postopka in ne tudi na tiste podatke, s katerimi organ razpolaga iz drugih razlogov, četudi so bili uporabljeni v konkretnem postopku. Iz mnenja sodišča izhaja, da se predmetni dokument v sodnem spisu ne nahaja. Navedeno pomeni, da ni izpolnjen prvi kriterij izjeme kazenskega postopka, torej da gre za dokument, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi postopka s prekrški in kot tak tudi predložen v sodni spis. Za obstoj navedene izjeme je treba namreč jasno in nedvoumno ugotoviti, da je dokument nastal za potrebe konkretnega postopka in da je bil kot tak tudi predložen v sodni spis. Ob dejstvu, da zahtevani dokument ni del prekrškovnega postopka, posledično ob razkritju tudi ne more nastati škoda za konkretni postopek, s čimer ni izpolnjen niti drugi kriterij za obstoj izjeme po 6. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP v zaključku še dodaja, da v obravnavanem primeru interes javnosti, na katerega se sklicuje prosilec v svoji pritožbi, za razkritje zahtevanega dokumenta ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumenta iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (razen v delu, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, kjer je interes javnosti pretehtal že sam zakonodajalec). Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, kot npr. vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, vprašanje neposrednih finančnih posledic za državo ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Tudi po upravnosodni praksi (npr. sodba upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi ipd. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje celotnega zaključnega poročila na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. Prosilec v pritožbi tudi ni navedel nobenih okoliščin, ki bi terjale razkritje informacij o delovanju informacijskega sistema na podlagi javnega interesa. Prosilec je javni interes navajal zgolj z vidika vprašanja porabe javnih sredstev, čemur je IP deloma tudi sledil (glede priloge D), v preostalem delu dokumenta, ki ni povezan s porabo javnih sredstev, ampak z delovanjem samega informacijskega sistema, pa IP ni zaznal okoliščin, ki bi terjale razkritje tudi preostalega dela dokumenta na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede na navedeno je dolžan organ prilogo D (razen strani 27), kot prosto dostopno informacijo javnega značaja, posredovati prosilcu po elektronski poti, po kateri je vložil zahtevo. Kot sestavni del priloge D je IP štel tudi prvo stran Zaključnega poročila (naslovnico), saj ta že po naravi pripada dokumentu kot celoti.

Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega IP ugotavlja, da je izpodbijana odločitev organa (v delu, ki se nanaša na prilogo D (stran 1, 22-26 in 28-54 zaključnega poročila) temeljila na napačni uporabi materialnega prava, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in izrek izpodbijane odločbe delno odpravil (prvi odstavek 252. člena ZUP), in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe tako, da je organu naložil posredovanje dela zahtevane dokumentacije.

V preostalem delu je bila odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, delno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka