prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do končnih ugotovitev v zvezi s prijavo zoper določeno državno odvetnico in v zvezi z drugo prijavo, ki jo je podal na organ. Organ je zahtevo zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil, pri tem je navedel, da se zahtevani dokument nanaša na točno določeno fizično osebo, ki ji trenutno mirujejo pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja. IP je ugotovil, da osebni podatki, ki so v zahtevanem dokumentu, navedeni v kontekstu opravljanja funkcije, niso varovani osebni podatki. Ti osebni podatki so na podlagi tretjega odstavka 6. čclenaZDIJZ prosto dostopni. V času mirovanja pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje niti funkcija zaposlenega ne preneha. Slednje pa je glede na določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, bistveno. IP je tako prosilčevi pritožbi glede dostopa do zahtevanega dokumenta delno ugodil, v delu, ki se nanaša na osebne podatke oseb, ki niso javni funkcionarji, pa je pritožbo zavrnil. Prav tako je IP zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena v delu, v katerem navaja, da je glede drugega dela njegove zahteve podana pomanjkljiva obrazložitev. V tem delu je IP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.

ODLOČBA:

Številka: 090-306/2021/4

Datum: 22. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. in 252. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 8. 2021, zoper odločbo št. DODV-1 VSRU-109/2021-3 z dne 24. 8. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Državnega odvetništva RS, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 27. 8. 2021 se delno ugodi in se odločba Državnega odvetništva RS št. DODV-1 VSRU-109/2021-3 z dne 24. 8. 2021 delno odpravi, ter se odloči:
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta št. DODV-6-86/2021 z dne 19. 4. 2021, pri čemer se prekrije ime in priimek dveh posameznikov v naslovu zadeve, in v 2., 6., 7., 12., 22. vrstici na prvi strani ter na drugi strani v 8. in 29. vrstici.
3. Organu se zadeva glede drugega dela zahteve prosilca z dne 29. 6. 2021 vrne v ponovni postopek. O njej mora odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2. Glede varovanih osebnih podatkov se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 29. 6. 2021 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. V njej je navedel, da je pred pol leta podal prijavo zoper državno odvetnico …. Ob tem mu je bilo pojasnjeno, da bo prijava ažurno rešena, zato je prosil za fotokopijo končnih ugotovitev, ki izhajajo glede njegove prijave zoper navedeno državno odvetnico. Hkrati je zahteval pridobitev končnih ugotovitev, kolikor je postopek zaključen, glede drugega dela njegove prijave. V njem je navedel, da prijavo podaja glede drugih deležnikov na Državnem odvetništvu, ki so botrovali triletnemu »zavržnemu zanikanju kakršnikoli oblastnih fašističnih nezakonitosti URSIKS in z njim pro/udbovsko koruptivno zlizanimi tožilci in krivosodniki/cami, nato pa so taisti pro/udbovski zločinci DO RS tik pred izdajo predmetne sodbe sami priznali sinu kršitev človekovih pravic, kar po štirih !!! členih Konvencije, kar je edino možno, če so bila pred tem storjena predmetna očitana fašistična nezakonita dejanja kognitivno prikrajšanih oblastnih pro/udbovskih deležnikov…« (v nadaljevanju drugi del zahteve).

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ dostop do informacije javnega značaja z dne 29. 6. 2021 za posredovanje fotokopije končnih ugotovitev v zadevi državne odvetnice … zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da zahtevi prosilca ustreza dokument št. DODV-6-86/2021 z dne 19. 4. 2021. Organ ob tem ugotavlja, da zahtevani dokument spada v delovno področje organa, da z njim razpolaga v materializirani obliki in da gre za informacijo javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V nadaljevanju je organ ugotovil, da dokument vsebuje osebne podatke, ki prestavljajo izjemo od dostopa na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem je dodal, da je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer podatke o porabi javnih sredstev, ali zaradi prevladujočega interesa javnosti, oziroma je treba omogočiti delni dostop na podlagi 7. člena ZDIJZ. Navedel je, da Zakon o državnem odvetništvu (Ur. l. RS, št. 23/2017, v nadaljevanju ZDOdv) v tretjem odstavku 94. člena med drugim določa, da Državno odvetništvo z dnem prenehanja Državnega pravobranilstva RS prevzame pravice in obveznosti ter funkcije in javne uslužbence, zaposlene na Državnem pravobranilstvu RS. Tretji odstavek 95. člena ZDOdv pa nato med drugim še določa, da državni pravobranilci, ki so bili imenovani na podlagi Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra) do poteka mandata nadaljujejo delo kot višji državni odvetniki, sedmi odstavek istega član pa določa, da se glede njihovih pravic, dolžnosti ter prenehanja funkcije in razrešitve do poteka njihovega mandata uporablja ZDPra. V skladu z drugim odstavkom 3. člena ZDPra se za državne pravobranilce glede posameznih pravic in dolžnosti smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravice in dolžnosti sodnikov, če ZDPra ne določa drugače. Zakon o sodniški službi v 4. a členu določa, da se glede sodnikovih pravic in dolžnosti v zvezi s sodniško službo, ki niso urejene s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 53. členu ureja področje suspenza pogodbe o zaposlitvi, tudi ko delavec začasno preneha opravljati delo v drugih primerih, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Upoštevaje definicijo osebnega podatka organ ugotavlja, da gre pri zahtevanem dokumentu nedvomno za osebne podatke. Glede na to, da je prosilec zahteval dokument, ki vsebuje podatke o točno določeni fizični osebi, kateri pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo, ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku na podlagi ZDIJZ v smislu točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Organ je presojal tudi, ali je možen delni dostop na podlagi 7. člena ZDIJZ in ugotovil, da ker je prosilec zahteval dokument, ki se nanaša na točno določeno fizično osebo, ki ji trenutno mirujejo pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanem dokumentu ne bi bilo mogoče zagotovitvi anonimnosti osebe, na katero se ti podatki nanašajo, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva za prekritimi podatki. Ob tem je organ opozoril na sodno prakso Upravnega sodišča, iz katere izhaja, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določeno osebo. Glede na vse navedeno je organ zaključil, da ne obstaja možnost delnega dostopa do zahtevanega dokumenta in je tako zahtevo v celoti zavrnil.

Prosilec je dne 27. 8. 2021 podal pritožbo, v kateri navaja, da se organ glede prvega dela zahteve spreneveda, na drugi del njegove zahteve pa sploh ne odgovarja. Povzema svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Obenem navaja, da je nedopustno, da organ skriva zaključke uradnih ugotovitev disciplinskega postopka za javno uslužbenko. Glede drugega dela zahteve pa se prosilec sprašuje, če je nanj organ pozabil. Prosi, da se njegovi pritožbi ugodi in se mu posreduje zahtevane dokumente.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. DODV-1 VSRU-1109/2021-8 z dne 23. 9. 2021, poslal IP. IP je dne 1. 10. 2021 na organ naslovil poziv na dostavo dokumentov in za podajo opredelitev št. 090-306/2021/2. Na poziv IP je organ dne 7. 10. 2021 poslal odgovor št. DODV-1 VSRU-109/2021-10, skupaj z dokumentacijo. Iz odgovora organa izhaja, da se v izpodbijani odločbi organ ne sklicuje na suspenz pravic, ampak na mirovanje pravic in obveznosti gospe državne odvetnice v skladu s 53. členom ZDR-1 in v povezavi z 51. členom Zakona o zunanjih zadevah, na podlagi odločb št. Pers. 28/97-173 z dne 25. 57. 2017 in št. Pers. 28/97-179 z dne 26. 1. 2021, iz katerih izhaja, da ji pravice in obveznosti mirujejo od 21. 8. 2017 do 31. 7. 2022. V zvezi z drugim delom zahteve pa je organ pojasnil, da v izpodbijani odločbi o njem ni bilo odločeno, ker tovrstne prijave (ne splošne kot prosilec navaja v zahtevi, niti konkretne vezane na posamezne osebe) prosilec nikoli ni naslovil na organ, zato dokumenti o tem ne obstajajo.

Pritožba je delno utemeljena.

Glede 1. a) točke izreka

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da zahtevani dokument ustreza definiciji informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ v povezavi s 1. členom ZDIJZ. Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanega dokumenta skliceval na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) v zvezi s točko e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, in je odločil, da za dostop do zahtevanega dokumentna ne obstaja pravna podlaga niti v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ker državni odvetnici pravice iz delovnega razmerja mirujejo.

Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP je ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje osebne podatke, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov (ime in priimek državne odvetnice, njeno funkcijo, opis načina storitve domnevnih kršitev, ugotovitve disciplinske tožilke v zvezi s kršitvami).

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). ZDIJZ vsebuje izjeme, ki pomenijo pomemben poseg v posameznikovo informacijsko zasebnost, zato mora funkcionar (oz. javni uslužbenec) dopustiti tiste meje posega v njegovo informacijsko zasebnost, ki jih je zakonodajalec določil z namenom preglednosti porabe javnih sredstev ali v zvezi z izvajanjem javne funkcije (oz. delovnim razmerjem).

IP je tako ugotovil, da imena in priimki funkcionarjev (državne odvetnice, disciplinske tožilke), ki so izvajali svoje naloge in so v zahtevanem dokumentu navedeni v kontekstu opravljanja svoje funkcije, niso varovani osebni podatki. Ti osebni podatki so na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopni. Enako velja za ime in priimek državne odvetnice v zvezi s katero se je presojala (ne)uvedba disciplinskega postopka. Informacija je v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije in kot taka prosto dostopna. Prav tako to velja za razloge, ki so v obrazložitvi zahtevanega dokumenta, uradnega zaznamka, navedeni. Gre za pravno podlago, na podlagi katere je odločila disciplinska tožilka, dokumente in preiskovalna dejanja, na podlagi katerih je odločala ter vsebinske ugotovitve, zakaj ugotavlja, da službene dolžnosti niso kršene.[1]

V zvezi s tem se je IP v nadaljevanju podrobneje opredelil do stališča organa, da ne gre za podatek v zvezi z opravljanjem funkcije državne odvetnice, ker ji pravice iz »delovnega razmerja« mirujejo. Organ se pri tem v pritožbenem postopku sklicuje na mirovanje pravic in obveznosti, ki izhajajo iz odločb št. Pers. 28/97-173 z dne 25. 57. 2017 in št. Pers. 28/97-179 z dne 26. 1. 2021, iz katerih izhaja, da državni odvetnici pravice in obveznosti mirujejo od 21. 8. 2017 do 31. 7. 2022. Kot prvo, IP ugotavlja, da se zahteva dokument v zvezi z zaključkom predloga za uvedbo disciplinskega postopka. Disciplinski postopki se na podlagi vseh predpisov (ZDR-1, ZDOdv, ZDPra, idr.) vedno vodijo v zvezi s kršitvami službenih obveznosti, tako urejajo materijo tudi 79. in nasl. členi ZDOdv, to pomeni, da so ugotovitve v zvezi z disciplinskimi postopki vedno glede očitanih dejanj v zvezi z delovnim razmerjem oziroma javno funkcijo. Prav tako pa iz vsebine dokumenta tudi izhaja, da naj bi očitana kršitev nastala dne 14. 2. 2017, ko pravice in obveznosti državne odvetnice še niso mirovale. Kot drugo, ne drži stališče organa, da ker pravice in obveznosti državne odvetnice v času nastanka zahtevanega dokumenta (19. 4. 2021) in v času odločanja organa o zahtevi (24. 8. 2021) mirujejo, ni podlage za razkritje. Mirovanje pravic in obveznosti državne odvetnice, je bilo vzpostavljeno z odločbama št. Pers. 28/97-173 z dne 25. 7. 2017 in št. Pers. 28/97-179 z dne 26. 1. 2021, iz katerih izhaja, da ji pravice in obveznosti mirujejo od 21. 8. 2017 do 31. 7. 2022, na podlagi 53. člena ZDR-1 in 51. člena Zakona o zunanjih zadevah. Prvi odstavek 53. člena ZDR-1 med drugim določa, da v določenih primerih pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca (suspenz pogodbe o zaposlitvi). V drugem odstavku istega člena je nadalje določeno, da med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Glede na Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem (GV Založba, Ljubljana 2019, Belopavlič et al, strani 304 do 308) je namen suspenza pogodbe o zaposlitvi poenostaviti prilagajanje okoliščinam, ko delavec zaradi zadržanosti določen čas ne more opravljati dogovorjenega dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar zaposlitev ohrani. Namen instituta je po svoji vsebini najbližje nekdanjemu institutu mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja (34. člen ZTPDR ter 24., 62. in 65. člen ZDR/90). Bistvo suspenza je varstvo zaposlitve kljub začasnemu neopravljanju dela. Komentar opozarja, da določba drugega odstavka 53. člena ZDR-1 določa, da med suspenzom mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Gre za pravni standard, katerega vsebina se določi glede na konkretne okoliščine, povezane z naravo dela in razlogom za suspenz. Med suspenzom, na primer, delavec ni prost svoje obveznosti obveščanja iz 36. člena ZDR-1, prav tako ga vežejo prepoved škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1), obveznost varovanja poslovne skrivnosti (38. člen ZDR-1) in prepoved konkurenčne dejavnosti (39. člen ZDR-1). Uresničuje pa lahko tudi pravice iz naslova sodelovanja delavcev pri upravljanju oziroma druge kolektivne pravice iz delovnega razmerja in se šteje v kvoto delavcev, zaposlenih pri delodajalcu (kar je lahko pomembno pri odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev ali pri ohranitvi ali pridobitvi lastnosti reprezentativnosti sindikata). Delodajalec v času suspenza ne more biti odvezan obveznosti varovanja delavčeve osebnosti (46. člen ZDR-1), če glede na razlog zadržanosti to pride v poštev tudi v času suspenza pogodbe o zaposlitvi, in varovanju delavčevih osebnih podatkov (48. člen ZDR-1). IP tako ugotavlja, da v času mirovanja pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje niti funkcija zaposlenega ne preneha. Slednje pa je glede na določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, bistveno. Obenem IP ugotavlja, da ne mirujejo vse pravice in obveznosti, ampak le tiste, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Za obravnavano zadevo je odločilno, da se zahtevani dokument nanaša na disciplinski postopek, torej na službeno razmerje državne odvetnice. Dejstvo, da v času izdaje zahtevanega dokumenta in odločitve organa o zahtevi državni odvetnici pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo, pa na dostop do informacij javnega značaja ne vpliva.[2]

IP je ugotovil, da je izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pri dostopu do zahtevanega dokumenta podana glede dveh posameznikov, ki nista javna uslužbenca oziroma javna funkcionarja, kot izhaja iz izreka odločbe. V tem delu je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil in odločil, da je izpodbijana odločba (v tem delu) pravilna in na zakonu utemeljena (2. točka izreka te odločbe).

Glede 1.b) točke izreka

IP ugotavlja, da je prosilec v svoji vlogi z dne 29. 6. 2021 v drugem delu navedel, da zahteva informacije javnega značaja glede končnih ugotovitev, kolikor je postopek zaključen, glede drugega dela njegove prijave. V njem je navedel, da prijavo podaja glede drugih deležnikov na Državnem odvetništvu, ki so botrovali triletnemu »zavržnemu zanikanju kakršnikoli oblastnih fašističnih nezakonitosti URSIKS in z njim pro/udbovsko koruptivno zlizanimi tožilci in krivosodniki/cami, nato pa so taisti pro/udbovski zločinci DO RS tik pred izdajo predmetne sodbe sami priznali sinu kršitev človekovih pravic kar po štirih !!! členih Konvencije, kar je edino možno, če so bila pred tem storjena predmetna očitana fašistična nezakonita dejanja kognitivno prikrajšanih oblastnih pro/udbovskih deležnikov…« (v nadaljevanju drugi del zahteve). Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se zahteva prosilca zavrne. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe razlog zakaj je organ drugi del zahteve zavrnil, ne izhaja.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo na podlagi ZDIJZ in pri njej vztraja tudi v pritožbenem postopku. ZUP v 213. členu med drugim določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih stranke. Izrek mora biti kratek in določen, če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. 214. člen ZUP pa opredeljuje kaj obsega obrazložitev odločbe, in sicer ta obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, organ v izreku odločbe ni navedel, kateri dokumenti ustrezajo drugemu delu zahteve, iz tega torej ni razvidno, dostop do katerih dokumentov je tako z izpodbijano odločbo zavrnil. Prav tako pa iz vsebine obrazložitve niso razvidni razlogi za zavrnitev zahteve v tem delu.

IP je ugotovil, da izpodbijana odločba glede drugega dela zahteve ni ustrezno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti. Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe tako ni razvidno, katere informacije, ki ustrezajo drugemu delu zahteve, so bile predmet presoje.

Šesti odstavek 213. člena ZUP določa, da mora biti izrek kratek in določen, vendar kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. Izrek mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo, iz izreka izpodbijane odločbe pa ni razvidno, kateri konkretni dokumenti drugega dela zahteve so bili predmet presoje. Organ sam ni natančneje opredelil, kateri dokumenti konkretno predstavljajo tiste dokumente, s katerimi organ razpolaga v zvezi z zahtevo prosilca v tem delu. Prav tako niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je zavrnil dostop do dokumentacije, ki je bila tudi predmet zahteve v tem delu. IP je tako ugotovil, da tak izrek ni določen, saj navedba brez konkretne opredelitve posameznih dokumentov ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V obravnavanem primeru izrek ni takšen. S tem je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zaradi česar izpodbijana odločba v tem delu ni zakonita iz navedenih razlogov.

IP je v tako izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ki so vplivale na pravilnost odločitve. Zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v prvi točki izreka delno odpravil in v tem delu zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa.

Napotki organu prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek

Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek.

Organ je dolžan zahtevo prosilca obravnavati na način, da najprej ugotovi, kateri dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca, jih navesti in šele nato, za vsak posamezni dokument, ugotavljati, ali morda obstaja razlog, zaradi katerega je treba dostop zavrniti. V izreku odločbe morajo biti namreč navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, tako, da je nedvomno jasno, na kateri dokument se nanaša navedba, o tem, da se dostop delno zavrne oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

Sklepno

IP ugotavlja, da je organ napačno uporabil pravni predpis, in sicer 6. člen ZDIJZ ter napačno ni omogočil dostopa do dokumenta št. DODV-6-86/2021 z dne 19. 4. 2021. IP je zato, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil izrek izpodbijane odločbe in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan posredovati dokument št. DODV-6-86/2021 z dne 19. 4. 2021, kot to izhaja iz 1.a) točke izreka te odločbe. Glede varovanih osebnih podatkov pa je IP pritožbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

Prav tako je IP zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena tudi v delu, v katerem navaja, da je glede drugega dela njegove zahteve podana pomanjkljiva obrazložitev. Zaradi nejasnega izreka in pomanjkljive obrazložitve se odločbe v tem delu ni dalo preizkusiti. Z navedenim je organ bistveno kršil pravila postopka, zato je bilo treba, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo v tem delu odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, kot izhaja iz 1.b) točke izreka. Organ mora o tem delu zahteve prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper točko 1. b) odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Zoper preostali del odločbe pa ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] IP je v bistveno podobnih zadevah sodnikov že odločal na primer z odločbama št. 090-234/2018 z dne 3. 12. 2018 in št. 090-158/2019 z dne 9. 12. 2019.

[2] IP je smiselno enako odločal v zadevah bivših zaposlenih javnih uslužbencev, glej na primer odločbe št. 090-192/2021 z dne 1. 7. 2021 ali št. 090-64/2020 z dne 7. 5. 2020.