prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dotičnega dopisa, skupaj s prilogami. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, saj je prosilec navedel fizično osebo, na katero se dopis nanaša, in sicer nanj osebno in na njegovega sina, zato tudi ni možna izvedba delnega dostopa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in tako napačno uporabil materialno pravo. Zahteva prosilca namreč ni bila oblikovana na način, da bi iz nje izhajalo, na koga se zahtevani dokumenti nanašajo, osebne okoliščine v konkretni zadevi pa je organ v izpodbijani odločbi prosilcu razkril sam. S tem, ko je organ izpostavil informacije iz zahtevanih dokumentov v povezavi s prosilcem, je odločal v nasprotju z načelom »erga omnes«. Z vpogledom v zahtevane dokumente je IP v konkretnem primeru ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo zaupni (varovani) podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu. IP je zaključil, da je odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je navedel pravilne razloge in pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-53/2021/4

Datum: 24. 3. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 1. 2. 2021, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 9, 1503 Ljubljana (v nad. organ), št. Su 75/2021 z dne 28. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 1. 2. 2021 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 75/2021 z dne 28. 1. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 1. 1. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopije dopisa (skupaj s celotno priloženo dokumentacijo), ki ga je organ dne 5. 11. 2020 posredoval na Državno odvetništvo RS, kot odgovor na dopis, ki ga je organ prejel dne 8. 10. 2020. Zahtevo je prosilec vezal tudi na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 75/2021 z dne 28. 1. 2021, s katero je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma navedel, da se zahteva prosilca nanaša na dopis št. Suk 13-2/20-8 z dne 5. 11. 2020, ki je bil poslan na Državno odvetništvo RS, v zvezi s ponudbo za izvensodno obravnavo, ki jo je prosilec poslal na Državno odvetništvo RS, v kontekstu sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. Isp 198/2018. Prosilcu sta tako poimensko znana posameznika, na katera se nanašata ponudba za izvensodno poravnavo in posledično odgovor oz. dopis št. Suk 13-2/20-8 z dne 5. 11. 2020, ki je predmet zahteve prosilca. V skladu z nedavnimi odločitvami IP (npr. odločba št. 090-288/2020 z dne 20. 1. 2021) organ ugotavlja, da je prosilec zahteval dostop do dokumentov, ki se nanašajo na točno določena posameznika in postopke v zvezi s hišnimi preiskavami ter kazenskimi postopki zoper posameznika (….), ki sta na podlagi vseh podatkov določna, v smislu definicije osebnega podatka. V konkretnem primeru tudi ni mogoča izvedba delnega dostopa, saj bi bili posamezniki, kljub prekritim osebnim podatkom, določljivi. Organ še doda, da prosilec z večino zahtevanih dokumentov že razpolaga, saj gre za dokumente iz kazenskega postopka, v katerem je prosilec nastopal kot stranka postopka.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 1. 2. 2021 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa, saj iz njegove zahteve ne izhaja, na koga se zahtevani dokumenti nanašajo. Ob dejstvu, da je, na podlagi določb ZDIJZ, prejel že veliko dokumentov, ki so se nanašali nanj ali na njegovo družino, prosilec ne vidi razloga, zakaj tudi tokrat nebi dobil zahtevanih dokumentov.

IP je dne 17. 2. 2021 prejel dopis organa št. Su 75/2021 z dne 15. 2. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Glede pritožbenih navedb prosilca, da iz njegove zahteve ni razvidno, da bi se zahtevani dokumenti nanašali nanj oz. na njegovo družino, je organ navedel, da je pri obravnavi vloge prosilca ugotovil, da prosilec vseskozi vlaga zahteve po ZDIJZ, vse zahteve pa se neposredno in posredno nanašajo na kazenski postopek, ki je potekal pri organu. Konkretni postopek je tako nadaljevanje predhodnih vlog prosilca, s katerimi …je prišel do podatka, da je organ dne 5. 1. 2020, v zvezi s ponudbo prosilca za izvensodno poravnavo, posredoval odgovor Državnemu odvetništvu RS. Nedvomno je, da prosilec ve, da se vsi zahtevani podatki nanašajo …. oz. na …. ponudbo za izvensodno poravnavo, v povezavi s kazenskim postopkom, ki je potekal pri organu. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, zaradi, pred kratkim izdane odločbe IP v vsebinsko primerljivem primeru (št. odločbe 090-288/2020), s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. Kot je organ navedel že v izpodbijani odločbi, prosilec z večino zahtevanih dokumentov že razpolaga, saj je bil stranka konkretnega kazenskega postopka. Dopisu je organ priložil tudi dokument, ki je predmet zahteve prosilca, in sicer dokument št. Suk 13-2/20-8 z dne 5. 11. 2020, skupaj s prilogami.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti (dopis št. Suk 13-2/20-8 z dne 5. 11. 2020, skupaj s prilogami) razpolaga, sporno pa je vprašanje, ali ti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, ker po njegovi oceni anonimizacija ni mogoča, saj je prosilec zahteval podatke oz. dokumente, ki se nanašajo na točno določeni fizični osebi (….), čemur je prosilec v pritožbi oporekal.

IP ugotavlja, da je bila zahteva prosilca postavljena na način, ki ni omogočala identifikacije oz. določljivosti posameznikov, na katere se zahtevani dokumenti nanašajo, saj je prosilec zahtevane informacije oz. dokumente vezal na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019 in na podatek, da je organ dne 5. 11. 2020 na Državno odvetništvo RS posredoval dopis kot odgovor na dopis, ki ga je organ prejel dne 8. 10. 2020, ne pa na posameznike. Stališču organa, da je prosilec zahtevo vezal na točno določeni fizični osebi (….), zaradi česa ni možna izvedba t.i. instituta delnega dostop do zahtevanih dokumentov, tako ni moč slediti. V zahtevi namreč niso navedeni nobeni podatki, ki bi omogočali določljivost kateregakoli posameznika, zato je tudi sklicevanje organa na odločitev IP, ki jo je IP sprejel v odločbi št. 090-288/2020 z dne 20. 1. 2021, ko je prosilec sam v zahtevi jasno navedel ime in priimek fizične osebe, na katero se zahtevani dokumenti nanašajo neutemeljeno. Osebne okoliščine v konkretni zadevi je organ v izpodbijani odločbi prosilcu razkril sam, s tem, ko je izpostavil informacije iz zahtevanih dokumentov v povezavi s prosilcem, pa je odločal v nasprotju z načelom »erga omnes«. Organ tako ne bi smel presojati zahteve z vidika posebnih okoliščin prosilca, ampak izključno z vidika vsebine zahteve in samih dokumentov/informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je namreč vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. Iz navedenega izhaja, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in tako napačno uporabil materialno pravo.

V nadaljevanju je IP izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov oz. ali je mogoča izvedba t.i. delnega dostopa do zahtevanih dokumentov.

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nad. ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oz. povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

Poleg ZVOP-1 se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Ur. l. EU, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Uredbe. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Uredba v členu 86 določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Uredbe, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 (obdelava osebnih podatkov) in členu 9 Uredbe (obdelava posebnih vrst osebnih podatkov).

IP najprej ugotavlja, da se dokumenti, ki so predmet presoje v tem postopku, nanašajo na en posamezen primer, gre pa za spremni dopis in priloženo dokumentacijo v zvezi z opravljenimi hišnimi preiskavami, in sicer za odredbo za hišno preiskavo, zapisnik o hišni preiskavi, zapisnik o zasegu predmetov, zapisnik o ogledu, album fotografij…Pri vpogledu v predmetno dokumentacijo je IP ugotovil, da vsi zahtevani dokumenti vsebujejo vrsto osebnih podatkov fizičnih oseb, kot so npr. ime in priimek, naslov prebivališča, elektronski naslov, slike z ogleda, popis predmetov, potek preiskave, ipd. Prav tako zahtevani dokumenti vsebujejo veliko naveznih okoliščin (npr. izjave, podrobnejši opis dogodkov ipd.), iz katerih je mogoče določiti posamezne osebe, vse to pa se prepleta skozi celotno vsebino zahtevane dokumentacije.

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da zahtevana dokumentacija nedvomno vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer IP ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da se ti podatki lahko posredujejo javnosti kot prosto dostopne informacije javnega značaja.

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je možen t.i. delni dostop do zahtevanih dokumentov. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa in določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V konkretnem primeru pa je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca lahko seznani le z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Določilo 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16, v nad. Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 19. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek). Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

IP je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo zaupni (varovani) podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu. Prav tako IP ocenjuje, da bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj nebi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost. Če bi izločili vse varovane osebne podatke, bi namreč ostali le še prazni vzorci.

Glede na vse navedeno je IP presodil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek), pri čemer izvedba delnega dostopa ni mogoča.

Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi. Zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge in pritožbo prosilca zoper odločbo št. Su 75/2021 z dne 28. 1. 2021, na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka