prosilec - Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, d.o.o.

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, ki je prosilcu delno zavrnil dostop do dokazil o plačilih, računov ter v celoti zavrnil dostop do poročila o ugotovitvah revizije, pri čemer se ni opredelil do posameznih dokumentov, pojasnil pa ni niti razloga, zakaj dostop zavrača (obstoj katere zakonske izjeme zatrjuje in na podlagi česa je ugotovil, da je ta izkazana). Ker se izpodbijane odločitve organa ni dalo preizkusiti, je IP pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje.

ODLOČBA:

 Številka: 090-299/2021/2

Datum: 21. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………(dalje prosilec) z dne 7. 9. 2021, zoper odločitev Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice, d.o.o., Celjska cesta 3, 3210 Slovenske Konjice (dalje organ), brez številke, z dne 13. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 7. 9. 2021 se ugodi in se odločitev Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice, d.o.o., brez številke, z dne 13. 8. 2021 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je z zahtevo z dne 15. 7. 2021 od organa zahteval naslednje informacije javnega značaja:

- podpisan sklep o izbiri, pogodbo in račun za opravljeno storitev ter poročilo o ugotovitvah s strani izvajalca AUDIT& co d.o.o., Lendavska ulica 18, 9000 Murska Sobota,

- dokazilo o plačilu izvajalca AUDIT & co d.o.o., Lendavska ulica 18, 9000 Murska Sobota z dne 6.11. in 23.11.2020,

- pojasnilo glede dotične revizijske hiše AUDIT& co d.o.o., - v tabeli imate navedeno datum sklenitve posla 30.9.2020, datum izplačila 6.11. in 23.11.2020 in trajanje posla 31.6.2020 (ta datum v koledarju ne obstaja),

- podpisane zapisnike sej NS JKP Slovenske Konjice v obdobju od 1.7.2020 do 30.11.2020,

- račun in dokazilo plačila ………….., ki je podal odgovor na tožbo na Delovno sodišče dne 11.11.2020,

- pojasnilo zakaj ………….ni zaveden kot pogodbeni partner v skladu z dostopom do informacij javnega značaja za leto 2020. Zahtevane informacije je prosilec želel prejeti po elektronski pošti, v pdf obliki.

Organ je prosilca dne z obvestilom z dne 13. 8. 2021 po elektronski pošti obvestil, da mu v prilogi posreduje scan dokumentov v pdf obliki, in sicer sklep o izbiri, pogodbo in račun za opravljeno storitev izvajalca AUDIT& co d.o.o., dokazilo o plačilu prej navedenega izvajalca, popravljene podatke glede revizijske hiše AUDIT& co d.o.o., pogodbo, sklenjeno med JKP in ARAG SE za zavarovanje pravne zaščite z veljavnostjo do 31. 10. 2022 (namesto računa in dokazila o plačilu……………., ki je podal odgovor na tožbo na Delovno sodišče dne 11.11.2020). Nadalje je organ navedel, da dostop do Poročila o ugotovitvah revizije, opravljene s strani izvajalca AUDIT& co d.o.o. in podpisanih zapisnikov sej nadzornega sveta KP JKP Slovenske Konjice za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 11. 2020 zavrača v skladu s 6. členom ZDIJZ.

Zoper odgovor organa z dne 13. 8. 2021 je prosilec dne 7. 9. 2021 pri IP vložil pritožbo, ki jo je IP, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, posredoval v preizkus organu.

Organ je dne 15. 9. 2021 pritožbo prosilca posredoval v obravnavo IP. Navaja, da svoje odločitve ne bo spremenil, prosilec pa naj bi pritožbo vložil prepozno.

V pritožbi z dne 7. 9. 2021 zoper odločitev organa z dne 13. 8. 2021 prosilec navaja, da mu je organ posredoval nepopolno dokumentacijo. Pritožuje se, ker ni žiga na pogodbi o revidiranju z revizorsko družbo AUDIT, ker je ta brez vsebovane konkurenčne klavzule. Organ mu ni posredoval pojasnila, zakaj ………….ni zaveden kot pogodbeni partner v skladu z dostopom do informacij javnega značaja za leto 2020. Navaja, da mu organ ni posredoval dokazila o plačilu računa …………... Niso pridobili treh ponudb in posredovali napačno informacijo (navedeno kot Izbor revizorja brez potrjenega sklepa, ki bi ga morala pripraviti komisija, saj gre za vrednost storitve 6.000 EUR brez DDV, v skladu s pravili navedenimi na str. 6 od 9 in veljajo od 6.5.2019). Organ mu ni posredoval Poročila o ugotovitvah revizijske družbe AUDIT; ki se je nanašalo na revizijski pregled poslovanja družbe za prvo polovico leta 2020 s poudarkom na določenih postavkah, prav tako pa mu ni posredoval podpisanih zapisnikov sej Nadzornega sveta JKP d.o.o. Slovenske Konjice za obdobje od 1.7.2020 do 30.11.2020.

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V zvezi z navedbami organa, da je pritožba prosilca prepozna, IP najprej ugotavlja, da iz posredovane spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi bila izpodbijana odločitev organa z dne 13. 8. 2021 prosilcu pravilno osebno vročena v skladu s 87., oziroma elektronsko, v skladu z 86. členom ZUP, zato ni nedvomno izkazano, kdaj je prosilec izpodbijano odločitev dejansko prejel, posledično pa teka roka za pritožbo ni mogoče šteti v njegovo škodo. Nadalje IP tudi ugotavlja, da izpodbijana odločitev organa z dne 13. 8. 2021 ne vsebuje pouka o pravnem sredstvu v skladu z 215. členom ZUP in da organ prosilca ni pravilno podučil, da lahko pritožbo zoper izpodbijano odločbo vloži v roku 15 dni od njene vročitve in kje se pritožba vloži (pri organu prve stopnje). Kot jasno določa četrti odstavek 215. člena ZUP, napačen pravni pouk za stranko ne more imeti nobenih škodljivih posledic, zato je pritožbo prosilca v obravnavani zadevi treba šteti za pravočasno.

IP dalje ugotavlja, da izpodbijana odločitev organa z dne 13. 8. 2021 nima vseh zakonskih sestavin upravne odločbe, zato se je ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP. Organ o zahtevi prosilca namreč ni odločil z odločbo v skladu z 22. členom ZDIJZ, za svojo odločitev pa ni podal obrazložitve. Iz izpodbijanega odgovora z dne 13. 8. 2021 izhaja, da ta nima ne uvoda, izreka, obrazložitve niti pravnega pouka, prav tako pa iz njega niso razvidni razlogi, zakaj je organ zahtevo prosilca glede dostopa do posameznih informacij javnega značaja zavrnil. Razen z navedbo, da dostop do Poročila o ugotovitvah revizije, opravljene s strani izvajalca AUDIT& co d.o.o. in podpisanih zapisnikov sej nadzornega sveta KP JKP Slovenske Konjice, za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 11. 2020, zavrača v skladu s 6. členom ZDIJZ, organ ni pojasnil svoje odločitve, pri čemer iz izpodbijane odločbe ne izhaja niti o katerih posameznih dokumentih je organ v postopku odločil niti kakšna je bila njegova odločitev.

IP je kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti, zato je pritožbi prosilca ugodil, izpodbijani odgovor odpravil in zadevo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, vrnil organu v ponoven postopek.

• Napotila organu prve stopnje za odločanje v ponovljenem postopku

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima prosilec pravico pritožbe.

Organ bo moral pri ponovnem odločanju izvesti celovit ugotovitveni postopek in popolnoma ugotoviti relevantno dejansko stanje. V zvezi z zahtevo prosilca bo moral organ konkretno pojasniti, s katerimi dokumenti v zvezi z tem razpolaga ter se opredeliti do vsakega posameznega dokumenta (npr. do vsebine vsakega posameznega zapisnika seje nadzornega sveta) tudi z vidika morebitnih zakonskih izjem od prostega dostopa, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in 5. a člena ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem, mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).

Organ mora v ponovljenem postopku o zahtevi prosilca odločiti s pisno odločbo, ki mora v skladu z 210. členom ZUP vsebovati vse obvezne zakonske sestavine, prosilcu pa mora biti osebno vročena po 87. členu ZUP.

Pred izdajo odločbe mora organ ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele upravne odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Kadar se odloča o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi oziroma o več zahtevkih, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

V ponovljenem postopku se je organ dolžan jasno opredeliti do informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ in določno navesti, kateri posamezni dokumenti so bili predmet njegove presoje. Pri tem mora upoštevati predmet zahteve prosilca in se opredeliti do posameznih točk njegove zahteve. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje in v celoti ali delno niso prosto dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št… . se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Kot že navedeno, ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Prosilec je seznanitev zahteval v elektronski obliki, na kar je organ, v skladu z drugim odstavkom 17. člena in drugega odstavka 27. člena ZDIJZ, pri obravnavi vezan.

Ker IP ugotavlja, da se zahteva prosilca nanaša tudi na pogodbe in druge dokumente, sklenjene s tretjimi osebami, bo moral organ v postopek pred odločitvijo, v skladu s 44. členom ZUP, pritegniti tudi navedene osebe in jim dati možnost, da se postopka udeležijo kot stranski udeleženci. V skladu s 44. členom ZUP mora namreč organ ves čas med postopkom, po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. To pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. člen ZUP), v postopek potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

Ob navedenem IP pripominja še, da mora organ v ponovljenem postopku presojane dokumente oceniti tudi z vidika morebitne izjeme varstva osebnih podatkov, pri čemer mora upoštevati 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba). Ob tem IP dodaja, da se osebni podatki lahko nanašajo le na posameznike, to je fizične osebe, ne pa na gospodarske družbe oz. pravne osebe in s.p. - je.

Ker prosilec med drugim zahteva tudi revizijsko poročilo in zapisnike nadzornih svetov, IP opozarja, da v zvezi s tem že obstaja obsežna praksa, tako IP, kot tudi sodišča. Organ naj se z njo seznani na spletni strani IP, npr. odločbe IP št. 090-105/2020 z dne 10. 8. 2020, št. 090-89/2021 z dne 15. 4. 2021, št. 090-105/2019 z dne 3. 6. 2019, št. 090-115/2017 z dne 11. 9. 2017 (vse glede dostopa do revizijskih poročil) in št. 0902-19/2018 z dne 5. 12. 2018, št. 090-234/2021 z dne 12. 8. 2021, št. 090-243/2019 z dne 6. 1. 2020, št. 090-280/2015 z dne 14. 3. 2016, št. 090-289/2015 z dne 8. 1. 2016 in št. 090-57/2010/7 z dne 27. 5. 2010 (glede dostopa do zapisnikov sej nadzornih organov).

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ bistveno kršil pravila postopka, zaradi česar se izpodbijane odločitve ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločitev organa odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka