prosilec - Nacionalni inštitut za javno zdravje

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval številne informacije, raziskave in znanstvene dokaze, ki se nanašajo na Sars-Cov-2. Organ je prosilcu posredoval napotitve na spletne strani, kjer se zahtevane informacije nahajajo oz. je zahtevo zavrnil v delih, v katerih z informacijami ne razpolaga. Prosilec se je pritožil zoper tisti del odločbe, s katero je organ zahtevi prosilca ugodil in ga napotil na spletne povezave, pri čemer je navedel, da to niso dokumenti, ki jih je zahteval, saj je zahteval informacije (dokaze). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ s tem, ko je zahtevi prosilca ugodil na način, da je prosilca napotil na javno dostopne informacije, ravnal skladno z ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-298/2021/2

Datum: 19. 11. 2021

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 9. 2021, zoper odločbo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-80/2021-2 (272) z dne 24. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 8. 9. 2021 zoper odločbo organa št. 090-80/2021-2 (272) z dne 24. 8. 2021 se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 17. 8. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je v pisni obliki po pošti zahteval:

• znanstvene raziskave in dokaze, da je Covid-19 nedvomno posebej splošno nevarna in nalezljiva bolezen;
• znanstvene dokaze, študije, kako pride do prenosa virusa okužbe, kapljično ali aerosolno;

(2) znanstvene raziskave, dokaze, da so (običajne, medicinske) maske koristna in učinkovita zaščita pred Sars-Cov-2;

• znanstvene dokaze o izolaciji virusa Sars-Cov-2, v skladu s Kochovimi postulati in študije, ki dokazujejo vzročne zveze;
• certifikate o ustreznosti PCR testa za učinkovito in zanesljivo odkrivanje okužbe s Sars-Cov-2 in o njegovem diagnostičnem namenu;
• podatek o številu amplifikacijskih ciklov, ki se jih uporablja v Sloveniji od začetka testiranja do danes, po mesecih;
• podatke o tem, koliko odstotkov od števila pozitivnih na testiranju na Sars-Cov-2 je:

1. asimptomatskih,
2. ima blage simptome, kot pri prehladu,
3. ima hude, življenjsko ogrožajoče simptome,
4. jih umre zaradi pridruženih bolezni in S covidom,
5. jih umre ZARADI Covid-19 (prosi za prilogo izvedenskega mnenja o spremembi tkiv zaradi Covid-19 in o odsotnosti vseh drugih pridruženih bolezni);

• znanstvene dokaze, da je medicinska maska primerna, potrebna in neškodljiva zaščita za nošenje 8 ur med opravljanjem službe in za otroke, in kako je s FFP2 maskami;
• dokaze, da so medicinske maske, ki so v prodaji pri nas, neoporečne, da ne vsebujejo zdravju škodljivih snovi in sterilne. Prosi za deklaracijo o sestavi mask (material, s kakšnimi snovmi so obdelane);
• podatek, kdo v Sloveniji preverja neoporečnost mask, ki so v prodaji in uporabi;
• podatke o pojavnosti gripe v grafični obliki, za Slovenijo;
• podatke, koliko smrti beleženih kot covid, je bilo v DSO-jih in koliko izven DSO-jev;
• podatke o drugih primerih smrti, brez covid;
• podatke o neoporečnosti in varnosti cepiv;
• podatke, da vsa cepiva ustrezajo splošno uveljavljenim načelom in pravilom medicinske znanosti, etike in deontologije;
• pojasnilo, zakaj se alternativne oblike zdravljenja, poleg cepljenja, javnosti ne predstavijo in katere so te možnosti (zdravila);
• pojasnilo, zakaj se pri spoprijemanju s to boleznijo ne uporabljajo laboratorijske preiskave? Ob tem pa komentar pojasnil, pri čemer je prosilec prilepil povezavo na spletno stran RTVSLO. Ali se ta pojasnila ignorira?
• kriteriji, po katerih se presoja potrebo po nadaljnjem presejalnem programu – testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Ustavno sodišče je namreč 27. 8. 2020 presodilo, da je potrebno ukrepe tedensko presojati, oz. pretehtati, ali še obstaja potreba po določenem ukrepu. Prosilec želi natančne informacije, katere kazalnike organ presoja, po kakšni metodologiji jih presoja in kakšna so odstopanja za vsak kazalnik posebej. Prosilec je posebej pojasnil, da vsi ukrepi temeljijo na domnevah, hkrati pa vsi ukrepi temeljijo na 39. členu ZNB, ki je očitno protiustaven, a ustavno sodišče se tudi o tem vprašanju že več kot eno leto ne zgane. Prosilec je dodal, da 39. člen določa, »Kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, NI MOGOČE preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, lahko Vlada Republike Slovenije odredi tudi naslednje ukrepe:…« S čim točno ni mogoče tega preprečiti in s čem točno je to mogoče učinkovito preprečiti, glede na strokovna in znanstvena dognanja? Kakšne so alternative, ali je edina alternativa neoporečno, zanesljivo in varno cepivo ter ali so cepiva takšna, glede na znanstvena dognanja in sprotno spremljanje dejstev in okoliščin?;
• število potrjenih pozitivnih testov, izključno na presejalnem testiranju za zaposlene v VIZ za vsak teden posebej. Informacija naj vključuje le potrjene primere, ne lažno pozitivnih, kot se na posameznih lokacijah še vedno dogaja. Številke in odstotki naj bodo izkazani za vsak teden posebej: število testiranih, število potrjeno pozitivnih in odstotek;
• zakaj se še naprej ignorira prisiljujočo družbeno nujnost po nameščanju sistemov za čiščenje in odvajanje izdihanega zraka iz zaprtih prostorov;
• zakaj je vlada s Sklepom o uporabi ukrepov, ki jih določa ZNB pri pandemiji Covid-19, z dne 13. marec 2020, določila, da se pri pandemiji uporabljajo splošni in posebni ukrepi, ki jih ZNB določa za kugo ali virusno hemoragično mrzlico pri povzročiteljih (ebola, denga, lassa, marburg).

Organ je dne 24. 8. 2021 izdal delno zavrnilno odločbo (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), ki jo je po elektronski pošti poslal prosilcu dne 25. 8. 2021, na zahtevo prosilca pa tudi po klasični pošti. Zahtevi prosilca je organ delno ugodil na način, da mu je k vprašanjem pod zaporedno št. 1, 2, 2 drugič, 3, 6, 7, 10, 11, 12, 13 in 14 posredoval napotilo na spletne strani organa oz. na druge spletne strani. Zahtevo je v preostalem delu, ki se nanaša na podajo pojasnil in konkretnih odgovorov na vprašanja ter na posredovanje dokumentov, razen tistih, navedenih v 1. tč. izreka odločbe, zavrnil. Organ je v obrazložitvi navedel, da je informacija javnega značaja tisti dokument, ki že obstaja, je ustvarjen oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve.

V zvezi z vprašanjema pod zaporedno številko 1 in 2 je organ ugotovil, da ima članke v nematerializirani obliki, in sicer v eni izmed največjih medicinskih baz podatkov PubMed, kjer je javno dostopnih več tisoč člankov na temo prenosa virusa SARS-Cov-2. Prosilca je napotil na spletno povezavo, na kateri so dostopni navedeni članki.

V zvezi z vprašanjem pod zaporedno številko 2 (drugič) je organ ugotovil, da je pripravil obvestilo z naslovom »Splošna uporaba zaščitnih mask z dne 26. 3. 2020« in »Priporočila za uporabo mask v času širjenja okužbe s SARS-CoV-2« in prosilcu posredoval napotili na svojo spletno stran. Skladno s temi priporočili tedensko posodablja spletno stran, na katero je prosilcu prav tako podal napotilo. Organ je pojasnil, da je strokovna in znanstvena literatura, ki je bila pri pripravi priporočil uporabljena, navedena v seznamu uporabljene literature na dnu priporočil. Glede vprašanj, vezanih na delovno mesto, je organ pojasnil, da je za to pristojen zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa, katerega pooblasti vsak delodajalec.

V zvezi z vprašanjem pod zaporedno številko 3 je organ ugotovil, da s temi dokumenti v fizični obliki ne razpolaga, je pa v eni izmed največjih medicinskih baz podatkov PubMed javno dostopnih več tisoč člankov na temo izolacije virusa SARS-Cov2. Organ je prosilcu podal napotilo na navedeno spletno stran.

V zvezi z vprašanjem pod zaporedno številko 4 in 5, je organ ugotovil, da informacija ne izhaja iz delovanja organa. Organ je prosilcem dolžan posredovati le že obstoječe informacije in ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatnih pojasnil, da bi zadostil zahtevi prosilca, zato je organ v tem delu zahtevo prosilca zavrnil.

V zvezi z vprašanjem pod zaporedno številko 6 je organ pojasnil, da tako podrobnih podatkov o poteku bolezni ne zbira. Oseba je ob epidemiološkem anketiranju lahko asimptomatska ali bolezen razvije kasneje. Tak podatek se pridobi z raziskavami. V Sloveniji tovrstna raziskava ni bila izvedena, zato organ predlaga, da se podatek poišče v tuji literaturi za tuje države. Javno dostopni podatki o bolezni covid-19 v Sloveniji so objavljeni na spletni strani organa, organ je zato prosilcu na te podatke podal napotilo. Dodatno je pojasnil, da je dolžan prosilcu omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan odgovarjati na vprašanja oz. podajati pojasnil na način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja, niti ni dolžan ustvariti dokumentov ali jih pridobiti od drugih subjektov, da bi zadostil zahtevi prosilca. Slednje izhaja iz obstoječe prakse IP, kot tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS. Organ posledično po proučitvi zahteve ugotavlja, da z informacijami ne razpolaga v obliki dokumenta in da se dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca, navedena pod to točko, ne nahajajo v materializirani obliki.

V zvezi z vprašanjem pod zaporedno številko 7 je organ podal odgovor, da strokovna priporočila organa glede nošnje mask v času širjenja okužb SARS-Cov-2 za otroke in mladostnike (dostopna na spletni povezavi organa) temeljijo na dokumentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). V dokumentih navedenih organizacij so navedene študije glede uporabe mask pri otrocih, mladostnikih in splošni populaciji. Starostno omejitev 12 let priporoča WHO dokument, na to priporočilo se je oprl tudi ECDC. Odlok Vlade RS je sledil strokovnim usmeritvam, pri implementaciji pa je upošteval tudi sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, torej izvedljivost ukrepa. Tako je z odlokom predpisana uporaba mask za celotno predmetno stopnjo (6.-9. razred), razen pri pouku športne vzgoje. Ukrep nošenja mask je eden izmed številnih ukrepov v šoli, vsi ti ukrepi skupaj uspešno zamejujejo širjenje okužb SARS Cov-2. Organ opozarja še, da je nepravilna raba mask lahko tudi škodljiva, zato organ v vseh priporočilih poudarja natančno upoštevanje navodil za pravilno rabo mask, pri čemer je prosilca napotil na ta navodila. Organ je prosilca napotil tudi na relevantne povezave WHO in ECDC.

V zvezi z vprašanjem pod številko 8 je organ ugotovil, da informacija ne izhaja iz delovanja organa. Organ je prosilcem dolžan posredovati le že obstoječe informacije in ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatnih pojasnil, da bi zadostil zahtevi prosilca, zato je organ v tem delu zahtevo prosilca zavrnil.

V zvezi z vprašanjem pod št. 9 je organ podal odgovor, da je ustreznost mask v prodaji v Sloveniji v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata RS in Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke.

V zvezi z vprašanjem pod št. 10 je organ podal odgovor, da so podatki o pojavnosti gripe v Sloveniji dostopni na spletni strani organa, na katero je organ prosilcu podal napotilo.

V zvezi z vprašanjem pod št. 11 je organ odgovoril, da so podatki dostopni na spletni strani, na katero je prosilca napotil s povezavo.

V zvezi z vprašanjem pod zaporedno št. 12 je organ odgovoril, da so podatki o številu vseh umrlih, umrlih v povezavi s COVID-19 in najpogostejših vzrokih v letu 2020, dostopni na spletni povezavi, na katero je organ podal napotilo. Prav tako je prosilcu podal napotilo na povezavo z dodatnimi pojasnili glede umrlih v povezavi s COVID-19 ter povezavo na tabele na podatkovnem portalu.

V zvezi z vprašanjem pod zaporedno št. 13 in 14 je organ prosilca napotil na spletno stran Evropske agencije za zdravila EMA, saj so vsa cepiva proti Covid-19, ki se nahajajo v Sloveniji, pridobila dovoljenje za promet s strani EMA.

V zvezi z vprašanji pod št. 15, 16, 17, 18, 19 in 20 je organ ugotovil, da prosilec od organa zahteva zlati podajo odgovorov in pojasnil, ki pa ne predstavljajo zahteve za dostop do informacij javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Organ je dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan odgovarjati na vprašanja oz. podajati pojasnil na način, da bi tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja, niti ni dolžan ustvariti dokumente ali jih pridobiti od drugih organov, da bi zadostil zahtevi prosilca. Slednje izhaja tudi iz prakse IP in sodbe Upravnega sodišča, ki ju je organ citiral v odločbi. Organ je ugotovil da z informacijami navedenimi pod temi točkami, ne razpolaga v obliki dokumenta, iz katerega bi izhajal odgovor na navedena vprašanja, zato je zahtevo v tem delu zavrnil.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 8. 9. 2021 vložil pritožbo, in sicer se pritožuje zoper 1. točko odločbe, s katero je organ njegovi zahtevi delno ugodil, tako da mu je glede vprašanj pod zaporednimi št. 1, 2, 3, 6, 7, 10, 11, 12, 13 in 14 posredoval napotilo na spletne povezave. Meni, da organ s posredovanjem spletnih povezav ni ugodil njegovi zahtevi za vpogled, prepis ali fotokopije znanstvenih dokazov. Prosilec ni prosil za seznam povezav na spletne strani, torej ni prejel informacij javnega značaja, ki jih je zahteval, niti v obliki, ki jo je zahteval. Prosilec je pojasnil, da je skoraj identično zahtevo vložil tudi pri Ministrstvu za zdravje, ki je z odločbo z dne 8. 7. 2021 njegovo zahtevo zavrnilo, ker zahtevane informacije ne obstajajo, zato se sprašuje, ali vso »znanstveno delo in ukrepi naše stroke« temeljijo le na podlagi dokumentov WHO in ECDC. Ker meni, da ni prejel informacij, ki jih je zahteval, kot tudi ne v obliki, kot jih je zahteval ter da je organ s 1. tč. izreka napadene odločbe pravzaprav zavrnil njegovo zahtevo v celoti, predlaga, da organ odločitev spremeni na način, da mu posreduje zahtevane informacije (dokaze) oz. izpodbijano odločbo odstopi v reševanje IP.

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-80/2021-5 (272) z dne 14. 9. 2021 odstopil v reševanje IP. Ob odstopu je organ navedel, da izdane odločbe ne bo nadomestil z novo odločbo, ter da je prosilcu odgovoril na večino vprašanj z napotitvijo na spletne strani, saj z informacijami v materializirani obliki ne razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se prosilec pritožuje zoper 1. tč. izreka izpodbijane odločbe, in sicer v delu, ki se nanaša na 1, 2, 3, 6, 7, 10, 11, 12, 13 in 14 tč. njegove zahteve. Preostali dokumenti, ki so bili predmet presoje organa, zato niso predmet tega pritožbenega postopka, zato je postala odločba v  preostalem delu dokončna.

IP ugotavlja, da se je prosilec pritožil zoper odločbo v tistem delu, v katerem je organ prosilcu ugodil in ga napotil na spletne povezave, ne pa tudi v delu, v katerem je organ zahtevo prosilca zavrnil. Prosilec navaja, da ni prejel zahtevanih informacij, saj ni zaprosil za seznam povezav na spletne strani, temveč je zahteval informacije (dokaze). Prav tako se je pritožil, ker dokumentov ni prejel v obliki, kot jo je zahteval.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP pojasnjuje, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Prosilec je v zahtevi navedel, da želi prejeti uradni odgovor pisno na svoj naslov, kar pomeni, da si je prosilec izbral način seznanitve v obliki fotokopije. Vendar je ob tem treba upoštevati tudi določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopa v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno) in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Navedeno pomeni, da če so informacije prosto dostopne na spletu, oz. v strokovni literaturi, prosilec nima več pravice od organa zahtevati, da mu posreduje fotokopijo ali prepis zahtevanih dokumentov, niti da mu omogoči vpogled vanje, saj zadostuje, da organ prosilca napoti na spletno stran oz. na prosto dostopno objavo, kjer se zahtevane informacije nahajajo. S tem, ko je organ zahtevi prosilca ugodil na način, da je prosilca napotil na javno dostopne informacije, je po mnenju IP ravnal skladno z ZDIJZ.

Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ sicer določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim in četrtim odstavkom 17. člena ZDIJZ, vendar navedeno pomeni, da ima prosilec pravico izbrati način seznanitve (npr. fotokopija ali elektronski zapis) in ima pravico do pritožbe, če mu organ dokumentov ne želi posredovati v zahtevani obliki, temveč mu omogoči seznanitev z informacijo v drugi obliki od izbrane (npr. na način vpogleda). Slednje pa ne velja v primeru, kadar organ prosilca napoti na spletno stran, kjer je informacija dostopna. S prosto objavo dokumenta na spletni strani, je dokument prosilcu namreč neomejeno dostopen in se lahko z njim seznani na kateregakoli od želenih načinov (v dokument lahko zgolj vpogleda, dokument si lahko shrani v elektronski obliki, naredi prepis dokumenta ali dokument natisne v obliko kopije). Prosilec posledično nima pravovarstvenega interesa za vložitev pritožbe v primerih, kadar organ prosilca napoti na spletno stran (in ga ne seznani s kopijo te dokumentacije), saj prosilec s prejemom kopij dokumentov, ki so že prosto dostopni na spletu, svojega pravnega položaja v ničemer ne more izboljšati.

IP je vpogled v spletne povezave, ki jih je organ posredoval prosilcu in ugotovil, da so vse povezave smiselno in vsebinsko povezane z vprašanji in informacijami, ki jih želi pridobiti prosilec, kar posledično pomeni, da je organ tudi vsebinsko ustrezno odločil o zahtevi prosilca v delu, v katerem mu je posredoval napotitve. Iz odločbe, kot tudi dodatnih navedb organa izhaja, da organ z drugimi dokumenti, kot z dokumenti, ki so javno objavljeni na spletu, v materializirani obliki ne razpolaga, čemur je IP sledil. Ob proučitvi zahteve prosilca in vseh pojasnil, ki jih je podal organ, IP namreč nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da mu je posredoval napotila na vse informacije, ki so bodisi prosto dostopne na spletu bodisi jih je na svoji spletni strani objavil organ. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se je organ opredelil do vsake točke zahteve prosilca, mu za vsako točko podal napotila oz. pojasnila, kljub temu, da dodatnih pojasnil ali odgovorov po ZDIJZ organ ni dolžan ustvarjati. Iz zadeve tako izhaja, da je organ po svoji najboljši moči prosilcu ponudil odgovore in usmeritve, kje se lahko seznani z zahtevanimi informacijami, s čimer je tudi zasledoval tudi namen ZDIJZ (tj. da se prosilec z zahtevano informacijo seznani). Iz zadeve posledično ne izhaja sum, da organ razpolaga z dokumentacijo, ki je prosilcu ne želi posredovati.

Glede na to, da je organ zahtevi prosilca v delu, v katerem se je prosilec pritožil, ugodil in mu posredoval napotitve na spletne strani, na katerih so dostopne zahtevane informacije, IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno in zakonito ter skladno z določbami ZDIJZ, pritožba prosilca pa je neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka