Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

+ -
Datum: 07.10.2021
Številka: 090-297/2021
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Test interesa javnosti

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi izjem od dostopa po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, upoštevaje pritožbene navedbe, da je organ odločil pravilno in zakonito, ko je prekril podatke o portalu, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti novinarja, ter podatke o imenih in priimkih poslancev. Pritožbo prosilca je tako v tem delu zavrnil. V zvezi z izjemo notranjega delovanja organa pa je IP organu v delu sledil, v delu pa ugodil pritožbi prosilca. Ker je prosilec mnenja, da gre v zahtevanem primeru za prevladujoč javni interes za razkritje podatkov, se je IP opredelil še do testa interes javnosti. Ugotovil je, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje posameznih informacij, ki so bile predmet presoje IP in predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonski izjemi. Posledično torej tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje presojanih podatkov na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-297/2021/2

Datum:  7. 10. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20- ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 9. 2021, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, POLICIJA, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-129/2021/5 (20-05) z dne 30. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 10. 9. 2021 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve, POLICIJA, št. 090-129/2021/5 (20-05) z dne 30. 8. 2021, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

  • PU Ljubljana, strokovni nadzor – poročilo, št. 0602-55/2021/16 (207-01) z dne 5. 7. 2021, na način, da mu posreduje še:
  • opombo na 1. strani,
  • opombi na 2. strani,
  • število sodelujočih policistov in kriminalistov ter opombe na 3. strani,
  • opombe na 4. strani,
  • opombe na 5. strani,
  • seznam prilog pod podpisi na 9. strani;
  • Obrazec 2-1, priloga poročila št. 0602-55/2021/16 (207-01) z dne 5. 7. 2021, na način, da mu posreduje še predlog za ugotavljanje odgovornosti na 2. strani;
  • Obrazec 2-2, priloga poročila št. 0602-55/2021/16 (207-01) z dne 5. 7. 2021, na način, da mu posreduje še:
  • del drugega odstavka na 2. strani,
  • predlog za ugotavljanje odgovornosti na 4. strani.
  • Obrazec 2-3, priloga poročila št. 0602-55/2021/16 (207-01) z dne 5. 7. 2021, na način, da mu posreduje še predlog za ugotavljanje odgovornosti na 3. strani;
  • Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom CVZ GPU in PU Ljubljana, št. 0602-60/2021/7 (206-03) z dne 20. 7. 2021, na način, da mu posreduje še nazive posameznih internih dokumentov.
  • Obrazec 2-1, priloga poročila št. 0602-60/2021/7 (206-03) z dne 20. 7. 2021, na način, da mu posreduje še predlog za ugotavljanje odgovornosti na 2. strani zgoraj.«.

 

  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

 

  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 8. 8. 2021, v skladu z določili ZDIJZ, od organa v materialni oziroma elektronski obliki zahteval:

  • Poročilo o nadzoru na PU Ljubljana in drugih organizacijskih enot Policije v zvezi z izvajanjem nalog Policije na protestnem shodu 25. 6. 2021, z vsemi prilogami in spremljajočimi dokumenti;
  • Poročilo o nadzoru na PU Ljubljana in drugih organizacijskih enot Policije v zvezi z izvajanjem nalog Policije 5. 7. 2021 in 7. 7. 2021 pred Državnim zborom oziroma ukrepanjem Policije v zvezi z nadlegovanjem poslancev, z vsemi prilogami in spremljajočimi dokumenti.

Navedel je, da pravno podlago za podano zahtevo najdemo v 12. členu ZDIJZ v povezavi z določili 5. člena ZDIJZ.

 

Organ je zahtevi prosilca z odločbo št. 090-129/2021/5 (20-05) z dne 30. 8. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) delno ugodil. Navedel je, da je uradna oseba v skladu s svojimi pristojnostmi pridobila zahtevane dokumente in pri tem ugotovila, da so določeni dokumenti že javno objavljeni v anonimizirani obliki na svetovnem spletu[1]. Glede na to je uradna oseba, v cilju čim prejšnje seznanitve oziroma v skladu z določili 23. člena ZDIJZ, »nemudoma« prosilcu posredovala anonimizirane dokumente preko e-pošte. V e-pošti so bile navedene ugotovitve glede javne objave dokumentov na svetovnem spletu, prav tako pa tudi pojasnjeno (da gre za osebne podatke in podatke iz dokumentov, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njihovo razkritje škodovalo delovanju organa), zakaj je del dokumentov anonimiziran. Glede na to, da je prosilec, ki predstavlja in zastopa zaposlene v Policiji, predvsem pa, da pozna oziroma bi moral poznati delo z dokumenti glede notranjega delovanja organa in varstvo osebnih podatkov, je uradna oseba sprejela odločitev in dokumente posredovala na opisan način. Navedeni način pošiljanja dokumentov pa v nobenem primeru ni imel namena onemogočiti »pravice do pravnega sredstva«, temveč zgolj in samo čim hitrejše posredovanje zahtevanih podatkov prosilcu. Ker pa se je prosilec skliceval na ZDIJZ, so bili dokumenti anonimizirani oziroma prekriti, kot je določeno v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Prosilec je po prejemu zahtevanih podatkov v anonimizirani obliki IP 23. 8. 2021 podal pritožbo z utemeljitvijo, da bi moral zavezanec izdati prosilcu odločbo po drugem odstavku 22. člena ZDIJZ ter odločbo ustrezno obrazložiti ter prosilca seznaniti s pravnim poukom. S tem naj bi mu bila kršena pravica do pravnega sredstva. IP je 25. 8. 2021, z dopisom št. 0900-148/2021/2, organ pozval na ustrezno postopanje. Organ je v celoti sledil dopisu IP in prosilcu izdal odločbo. V nadaljevanju je organ izpostavil določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in navedel, da je, upoštevaje to določbo, pomembno, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. Naloge Policije so določene v 4. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju: ZNPPol)[2], pristojnosti pa v različnih materialnih predpisih. Za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa, na podlagi 5. člena ZDIJZ, kar pomeni, da zakon med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Navedeno načelo obenem pomeni, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, odločitev organa o zahtevi mora torej imeti v skladu z načeli ZDIJZ enak učinek nasproti vsakomur (učinek erga omnes). Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je tudi odločitev lahko samo univerzalna, pomembno je le, da je zahtevana informacija v skladu z ZDIJZ javna in da ne gre za izjemo iz 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

K 1.a točki izreka izpodbijane odločbe

Organ je ugotovil, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Informacija, ki zanima prosilca, spada v delovno področje Policije in obstaja v materializirani obliki. Kumulativno so torej izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. Nadalje je ugotovil, da so v dokumentaciji podatki, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Konkretno je ugotovil, da so v dokumentu št. 0602-55/2021/16 (207-01) prekriti osebni podatki, in sicer:

  • na 3. strani v drugem odstavku ime portala, za katerega dela novinar, čigar videoposnetki so bili pregledani, in v prvi vrsti petega odstavka »ime in priimek« pred besedo »predstavnike«,
  • »ime in priimek« na 8. strani, v prvi vrsti sedmega odstavka za besedo »poziva«,
  • »ime in priimek« v Obrazcu 2-1, ki je priloga dokumenta št. 0602-55/2021/16 (207-01), na 1. strani v drugem odstavku v šesti vrsti za besedo »dejanje«;
  • v Obrazcu 2-2, ki je priloga dokumenta št. 0602-55/2021/16 (207-01),:
  • »ime in priimek« na 2. strani v šestem odstavku, deveta vrsta za besedo »zoper«, v trinajsti vrsti za besedo »zoper«, v štirinajsti vrsti za besedo »pa« in v šestnajsti vrsti za besedo »opozorili«, ki se nadaljuje v sedemnajsto vrsto,
  • na 3. strani v prvem odstavku v petnajsti vrsti za besedo »zoper« in se nadaljuje v šestnajsto vrsto ter konča pred oklepajem, v drugem odstavku na isti strani na začetku druge vrste in se konča pred besedo »navedli« ter v tretji vrsti za besedo »zoper« na začetku in koncu vrste;
  • »ime in priimek« na obrazcu 2-3, ki je priloga dokumenta št. 0602-55/2021/16 (207-01) na 2. strani v prvi vrsti točke 2 za besedo »prič« in datumom »28. 6. 2021« ter se nadaljuje v drugo vrsto:
  • v dokumentu št. 0602-60/2021/7 (206-03) se prekrijejo osebni podatki:
  • na 1. strani v zadnjem odstavku za besedo »vodstvo«,
  • na 2. strani v tretji vrsti 3. odstavka za besedo »pozvala«,
  • na 3. strani v drugi vrsti 2. odstavka za besedo »poslanca«, v prvi vrsti tretjega odstavka za besedo »poslanca«, v četrtem odstavku na isti strani v drugi vrsti za besedo »DZ« in v peti vrsti za besedo »prijavo«.

Organ meni, da zapisani podatki predstavljajo varovane osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zato se v predmetnih dokumentih prekrije tisti del besedila, ki vsebuje varovane osebne podatke. Prekriti so v večini primerov imena in priimki, s katerimi so imeli policisti postopke oziroma so jih obravnavali v sklopu izvajanja nalog policije (zaradi prekrškovnih postopkov, v katerih nastopajo kot priče, so bila prekrita tudi imena in priimki poslancev). V enem primeru gre za prekritje imena novičarskega »portala«, kar je organ utemeljil z dejstvom, da se lahko na podlagi navedbe le-tega poveže s točno določenim posameznikom. V enem primeru (v dokumentu št. 0602-60/2021/7 (206-03)), na 1. strani v zadnjem odstavku, za besedo »vodstvo«, pa gre za ime organizacije, katerega razkritje se prav tako lahko poveže s točno določenimi posamezniki. Organ je v nadaljevanju navedel tudi pojma osebnega podatka po prvi točki 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[3] in obdelave osebnega podatka po drugi točki 4. člena iste uredbe ter ugotovil, da posredovanje podatkov prosilcu ustreza definiciji obdelave osebnih podatkov. Navedel je tudi 8. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[4]. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov tako razkritje in dajanje osebnih podatkov ne razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, pri čemer ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Organ je pri vpogledu v zahtevane podatke oziroma dokumente, ki so predmet odločanja v konkretnem postopku, ugotovil, da predmetni dokumenti vsebuje osebne podatke v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1, zato je del besedila, ki vsebuje podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, prekril. Ker je v postopku ugotovil, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo tako varovani kot nevarovani osebni podatki, je presojal še o vprašanju možnosti t.i. delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. V obravnavanem primeru je uradna oseba ugotovila, da je delni dostop mogoč, zato je organ odločil, da se v dokumentih navedenih v izreku odločbe, prekrije vsebina, ki predstavlja varovane osebne podatke.

K 1.b točki izreka izpodbijane odločbe

Organ je ob pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil še, da so v zahtevanih dokumentih tudi podatki, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa oziroma dejavnostjo organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, kar predstavlja izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z razkritjem teh podatkov, ki razkrivajo taktiko in metodiko dela policije, bi lahko ogrozili varnost policistov in uspešnost izvedbe tovrstnih policijskih postopkov v prihodnje. Opozoril je, da mora v skladu s 118. členom ZNPPol, poleg podatkov, katerih varovanje urejajo drugi predpisi, vsak uslužbenec policije varovati tudi varovane podatke policije, hkrati pa 7. točka prvega odstavka 3. člena Pravilnika o zaščiti podatkov policije, določa, da so varovani podatki (tudi) podatki o specifičnih ukrepih, metodah, tehnikah in sredstvih, ki jih policija uporablja za opravljanje njenih nalog. Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

  • podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
  • specifični škodni test(razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.

Varovani so dokumenti, ki si namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso med drugim tudi interno komunikacijo organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Gre za izjemo, kjer je potrebno pri presoji utemeljenosti opraviti še test škode, ali bi razkritje povzročilo vsebinske motnje pri delovanju organa. Varujejo se podatki, ki nastanejo ob oblikovanju politike organa, saj gre pri tem izključno za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Gre torej za proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa notranjega razmišljanja organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi vsi tovrstni dokumenti in podatki postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa. V konkretnem primeru je organ ugotovil, da dokument št. 0602-55/2021/16 (207-01) vsebuje podatke, katerih razkritje bi lahko v bodoče škodovalo delovanju organa, predvsem v primerih, ki jih opisuje navedeni dokument. Zato so bili v konkretnem dokumentu prekriti podatki, kot sledi:

  • na 1. strani zadnji odstavek (opombe) - gre za eno izmed usmeritev policije ob različnih stopnjah ogroženosti;
  • na 2. strani zadnji odstavek (opombe) - gre za dva dokumenta policije glede konkretnih nalog pri izvajanju varovanja;
  • na 3. strani prvi odstavek, zadnja vrsta za besedo »sodeluje« - v tem primeru je opredeljeno število policistov, ki so konkretno izvajali policijske naloge, in bi razkritje teh podatkov škodovalo delovanju organa v prihodnje pri podobnem izvajanju nalog;
  • na 3. strani, četrti odstavek prva vrsta za besedo »delo« - v tem primeru je opredeljeno število kriminalistov, ki so konkretno izvajali policijske naloge, in bi razkritje podatka škodovalo delovanju organa v prihodnje pri podobnem izvajanju nalog;
  • zadnji odstavek na 3. strani (opombe) - gre za navajanje različnih dokumentov policije, predvsem usmeritve za konkretno izvajanje nalog, in bi razkritje taktik in metodik dela škodovalo delovanju organa v prihodnje pri podobnem izvajanju nalog (varovanju javnih zbiranj);
  • zadnji odstavek na 4. strani (opombe) - gre za interni dokument oziroma podatek policije;
  • zadnji odstavek na 5. strani (opombe) - gre za interni dokument oziroma podatek policije;
  • na zadnji strani - gre za seznam prilog, ki so interni podatek policije.

Na Obrazcu 2-1, ki je priloga dokumenta št. 0602-55/2021/16 (207-01) so bili prekriti naslednji podatki:

  • zadnji stavek v prvem stavku – gre za opis taktike in metodike dela policije ob varovanju javnega zbiranja;
  • na 2. strani – predlog za ugotavljanje odgovornosti – gre za podatek glede notranje politike organa.

Na Obrazcu 2-2, ki je priloga dokumenta št. 0602-55/2021/16 (207-01) so bili prekriti naslednji podatki:

  • v prvem odstavku v 20 vrsti od besede »orožjem« dalje do konca odstavka – gre za opis taktike in metodike dela policistov na javnih zbiranjih in uporabo tehničnih sredstev;
  • v drugem odstavku na 1. strani, v prvi vrsti za besedo »dokumentu« dalje do konca strani, in celoten prvi odstavke na 2. strani – gre za povzemanje dokumentov policije glede izvajanja varovanja ter opis del in nalog različnih policijskih enot;
  • drugi odstavek na 2. strani dokumenta, in sicer v drugi vrsti za besedo »policista«, ki se nadaljuje v tretjo vrsto – gre za obliko taktike in metodike dela policijskih enot pri spremljanju varovanja javnega zbiranja;
  • na 4. strani – predlog za ugotavljanje odgovornosti – gre za podatek glede notranje politike organa.

Na Obrazcu 2-3 , ki je priloga dokumenta št. 0602-60/2021/7 (206-03) z dne 20. 7. 2021 pa so bili prekriti podatki na 3. strani – predlog za ugotavljanje odgovornosti – gre za podatek glede notranje politike  organa.

V dokumentu št. 0602-60/2021/7 (206-03) z dne 20. 7. 2021 so bili prekriti naslednji podatki:

  • na zadnji strani v drugem odstavku, in sicer v drugi vrsti za besedo »dokumente« do pete vrste do besede »in vztrajajo« - gre za navajanje internih dokumentov oziroma podatkov policije.

Na Obrazcu 2-1, ki je priloga dokumenta 0602-60/2021/7 (206-03) pa so bili prekriti naslednji podatki:

  • na zadnji strani - predlog za ugotavljanje odgovornosti - gre za podatek glede notranje politike organa.

Glede na navedeno je ugotovil, da bi razkritje metodike in taktike dela policije ter sredstev, ki jih policija uporablja za opravljanje svojih nalog, otežilo ali onemogočilo izvajanje policijskih nalog v bodoče. V kolikor bi javnost bila seznanjena s prej navedenim, bi to bistveno olajšalo morebitne napade na varnost ljudi in premoženja na eni strani ter bistveno otežilo izvajanje nalog policije na drugi. V konkretnem primeru bi namreč lahko prišlo do poškodovanja oziroma do napada na policiste, ki izvajajo varovanja varovanih objektov (Državni zbor, Vlada Republike Slovenije...), objektov policije, varovanih oseb, prav tako pa bil lahko tudi drugi udeleženci postali tarče napadov na naslednjih javnih shodih. Taktika in metodika dela policije je varovan podatek policije (16. točka 3. člena ZNPPol) in tako predstavlja izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Skladno s tem je organ ugotovil, da bi razkritje varovanih podatkov policije, ki pa niso tajni, lahko povzročilo škodo državnemu organu - policiji in poteku uradnih postopkov v policiji (zato je bil v vseh obrazcih 2 prekrit »predlog za ugotavljanje odgovornosti«). Organ je ugotovil še, da prekrita vsebina v izreku odločbe navedenih dokumentov razkriva notranje delovanje organa, in sicer tudi v delu, ki so namenjeni notranji rabi organa. V okviru izvedenega škodnega testa se ugotavlja, da bi v primeru razkritja predmetnih dokumentov oziroma podatkov, notranja komunikacija oziroma notranje delovanje organa postalo javno obravnavano, kar bi neposredno vplivalo na delo in samo varnost policistov tudi v bodoče. Na podlagi navedenega je v določenih delih dokumentov jasno podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na ugotovljena dejstva je presojal še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, in ugotovil, da je delni dostop mogoč, zato je odločil v predmetnih dokumentih prekriti vsebino, ki predstavlja varovane podatke policije. Upoštevaje navedeno je organ o zahtevi prosilca odločil, kot izhaja iz 1.a in 1.b točk izreka izpodbijane odločbe. Prosilcu je tako poslal kopije dokumentov s trajno prekritimi osebnimi podatki.

 

Prosilec je vložil pritožbo z dne 10. 9. 2021, ker ocenjuje, da je odločitev organa nepravilna ter podrobneje navaja razloge za izpodbijanje posameznega dela izreka izpodbijane odločbe.

K 1.a točki izreka izpodbijane odločbe

Uvodoma je ugotovil, da je organ zelo pavšalno in splošno uporabil izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi obrazložitve organa vztraja, da je upravičen do dostopa do naslednjih informacij:

  • Teksta v dokumentu št. 0602-55/2021/16 (207-01) na 3. strani, saj po njegovem mnenju ime in priimek novinarja ne predstavlja izjeme varstva osebnih podatkov. Pri tem se je skliceval na določbe Zakona o medijih (v nadaljevanju: ZMed)[5], ki določa razvid medijev kot javno knjigo. Zmed določa kot javno knjigo tudi razvid samostojnih novinarjev. Upoštevaje navedeno tako meni, da ti podatki niso varovani kot osebni podatki in torej ne morejo predstavljati izjeme od dostopa po ZDIJZ. IP je v zvezi s tem sprejel jasno in nedvoumno mnenje št. 0712-1/2014/1729 z dne 22. 4. 2014.
  • V dokumentu št. 0602-60/2021/7 (206-03) z dne 20. 7. 2021 imena poslank in poslancev, saj gre za podatke iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije in se skladno z določbami 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop dovoli.

K 1.b točki izreka izpodbijane odločbe

Prosilec tudi pri tej točki izreka ugotavlja, da organ zelo splošno in pavšalno, brez konkretnih in utemeljenih obrazložitev, dostop do informacij javnega značaja zavrača s sklicevanjem na »notranjo politiko organa«, kar ocenjuje kot nedopustno. IP je že večkrat glede tega vprašanja zavzel zelo jasno stališče, ki ga je potrdila tudi sodna praksa. IP je tako v svoji odločbi št. 090- 283/2015 z dne 17. 2. 2016 podal zelo jasno stališče, ki pa ga je prosilec v nadaljevanju svoje pritožbe tudi povzel ter v zvezi s tem izpostavil, da organ pri delno zavrnilni odločbi škodnega testa ni opravil s potrebno skrbnostjo in je pri svoji odločitvi uporabil avtomatizem zaradi, po mnenju prosilca, prikrivanja lastnega nezakonitega ravnanja. Tako se v več delih obrazložitve sklicuje zgolj na »motnje pri delovanju organa«, čeprav je pri tem potrebno poudariti dva pravno relevantna dejstva:

  • razkritje naslova in številk dokumentov ne more škoditi notranjemu delovanja organa, saj se ne razkrivajo vsebine dokumentov, temveč (npr. pri  sprotnih opombah), zgolj navajajo sklici;
  • gre v konkretnem primeru za dogodek, ki se je že odvil in nikakor ne vpliva na nadaljnje delo Policije, saj se vsak protestni shod varuje na individualni in samostojni osnovi, glede na varnostno oceno, ki jo mora organ narediti pred vsakim dogodkom posebej.

Prosilec je tako ocenil, da je Policija kot zavezanec opravila škodni test zelo pomanjkljivo in pavšalno ter uporabila avtomatizem z namenom, da bi prikrila bistvene podatke, ki z notranjem delovanjem organa nimajo popolnoma nobene resne vzročne zveze. Prosilec je tako ocenil, da je organ neupravičeno zavrnil dostop do informacij javnega značaja. Na podlagi obrazložitve organa prosilec vztraja, da je upravičen do dostopa do naslednjih informacij javnega značaja:

  1. V dokumentu št. 0602-55/2021/16 (207-01) z dne 5. 7. 2021:
  • Na 1. strani odredi razkritje teksta »sprotne opombe«, ki ne predstavlja izjem od dostopa do informacij javnega značaja. Organ v obrazložitvi navaja, da gre za eno od usmeritev policije ob različnih stopnjah ogroženosti, pri čemer prosilec takšno obrazložitev v celoti prereka in ocenjuje, da razkritje naslova in številk dokumentov ne more škoditi notranjemu delovanju organa, saj se ne razkrivajo vsebine dokumentov, temveč (npr. sprotnih opombah) zgolj navajajo sklici.
  • Na 2. strani odredi razkritje prekritega teksta, ker ne predstavlja izjem od dostopa. Organ v obrazložitvi navaja, da gre za dva dokumenta policije glede konkretnih nalog pri izvajanju varovanja. Prosilec takšno obrazložitev prereka v celoti in ocenjuje, da razkritje naslova in št. dokumentov ne more škoditi notranjemu delovanju organa, saj se ne razkrivajo vsebine dokumentov, temveč (npr. sprotnih opombah) zgolj navajajo sklici.
  • Na 3. strani odredi razkritje teksta:
  • Število policistov v prvem odstavku, ker ne predstavlja izjeme od dostopa, saj se je dogodek zgodovinsko že odvil in tako ne more vplivati na delovanje organa. Vsak protestni shod oziroma javna prireditev se namreč varuje na individualni in samostojni osnovi, glede na varnostno oceno, ki jo mora organ narediti pred vsakim dogodkom posebej. Število policistov lahko predstavlja tudi seznanitev z javnostjo glede napak pri delovanju organa (npr. premajhno število policistov glede na oceno ogroženosti).
  • Pod sprotnimi opombami prikrit tekst, ker ne predstavlja izjem od dostopa do informacij javnega značaja. Organ v obrazložitvi navaja, da gre za različne dokumente policije glede konkretnih nalog pri izvajanju varovanja. Prosilec takšno obrazložitev v celoti prereka in ocenjuje, da razkritje naslova in številk dokumentov ne more škoditi notranjemu delovanja organa, saj se ne razkrivajo vsebine dokumentov, temveč (npr. pri sprotnih opombah), zgolj navajajo sklici
  • V četrtem odstavku število kriminalistov, ker ne predstavlja izjem od dostopa do informacij javnega značaja, saj je dogodek zgodovinsko že odvil in tako ne more vplivati na delovanje organa. Vsak protestni shod oz. javna prireditev se namreč varuje na individualni in samostojni osnovi, glede na varnostno oceno, ki jo mora organ narediti pred vsakim dogodkom posebej. Število policistov lahko predstavlja tudi seznanitev z javnostjo glede napak pri delovanju organa (npr. premajhno število policistov glede na oceno ogroženosti).
  • Na 4. strani pod sprotnimi opombami, ker ne predstavlja izjem od dostopa do informacij javnega značaja. Organ v obrazložitvi navaja, da gre za interni dokument oziroma podatek policije. Prosilec takšno obrazložitev v celoti prereka in ocenjuje, da razkritje naslova in številk dokumentov ne more škoditi notranjemu delovanja organa, saj se ne razkrivajo vsebine dokumentov, temveč (npr. pri sprotnih opombah), zgolj navajajo sklici.
  • Na 5. strani tekst pod sprotnimi opombami, ker ne predstavlja izjem od dostopa. Pod sprotnimi opombami, ker ne predstavlja izjem od dostopa do informacij javnega značaja. Organ v obrazložitvi navaja, da gre za interni dokument oziroma podatek policije. Prosilec takšno obrazložitev v celoti prereka in ocenjuje, da razkritje naslova in številk dokumentov ne more škoditi notranjemu delovanja organa, saj se ne razkrivajo vsebine dokumentov, temveč (npr. pri sprotnih opombah), zgolj navajajo sklici.
  • Na 9. strani, pod podpisi javnih uslužbencev, kjer naj bi bil tekst, za katerega o obrazložitvi izpodbijane odločbe organ navaja, da gre za seznam prilog, ki so interni podatki policije, kar po mnenju prosilca nikakor ne more predstavljati razloga za prikritje podatkov in gre nedvomno za informacijo javnega značaja. Seznam prilog namreč ne navaja njihove vsebine, temveč jih zgolj navaja (npr. naslov, številka, ...). Navedene informacije javnega značaja lahko prosilcu predstavljajo osnovo za vložitev nove vloge za dostop do informacij javnega značaja, o njihovem posredovanju pa organ odloča v novem postopku. Prosilec tako v celoti prereka obrazložitev organa in vztraja na razkritju teh podatkov.
  • V prilogi 1 dokumenta »Opis pomanjkljivosti ali nepravilnosti« zap. št. 1 (OBR-2):
  • Na 1. strani, v rubriki »Podrobnejši opis pomanjkljivosti ali nepravilnosti«, v prvem odstavku posredovati tudi prekrit tekst, ker ne predstavlja izjem od dostopa oziroma prosilec tega niti ne more oceniti. Organ v svoji obrazložitvi navaja, da gre za opis taktike in metodike dela policije pri varovanju javnega zbiranja. Po mnenju prosilca to ne predstavlja izjem od dostopa do informacij javnega značaja, saj se je dogodek zgodovinsko že odvil in tako ne more vplivati na delovanje organa. Vsak protestni shod oziroma javna prireditev se namreč varuje na individualni in samostojni osnovi, glede na varnostno oceno, ki jo mora organ narediti pred vsakim dogodkom posebej.
  • Na 2. strani, pod rubriko »Predlog za ugotavljanje odgovornosti«, prekrit tekst ne predstavlja izjem od dostopa do informacij javnega značaja, saj po predvidevanjih prosilca vsebuje samo besedo »NE«, saj bi v nasprotnem primeru, skladno z določbami drugega odstavka 20. člena Pravil za izvajanje nadzora v Policiji, moral biti vpisan tudi opis predlaganih ukrepov, kar pa glede na dolžino prekritega teksta ni verjetno. Organ v obrazložitvi svoje odločitve navaja zgolj pavšalno navedbo, da »gre za podatek glede notranje politike organa«. Prosilec takšno navedbo v celoti prereka in poudarja, da gre za očitno prikrivanje nezakonitosti delovanja organa, saj je naveden podatek ključen pri presoji nadaljnjih postopkov, ki jih je organ sprožil. Po mnenju prosilca, prekritje tega podatka ne more prestati »škodnega teksta«. saj gre za zaključen postopek in presojo nadzorne skupine. ali so pri svojem delu ugotovili razloge za ugotavljanje odgovornosti. Razkritje takšnega podatka ne more in ne sme predstavljati krinke za sklicevanje na notranjo politiko organa. Javnosti bi s tem onemogočili ocenitev nezakonitega ravnanja vodstva Policije oziroma njenega generalnega direktorja, ki je v nasprotju z ugotovitvami nadzorne skupine, samovoljno posegel po delovnopravnih ukrepih, pri katerih obstaja sum močne politične konotacije. Prosilec se pri tem sklicuje na javni interes. ki je v tem primeru večji od interesa organa po prikritju tega ključnega podatka.
  • V prilogi 2 dokumenta »Opis pomanjkljivosti ali nepravilnosti« zap.št. 2 (OBR-2):
  • Na 4. strani, pod rubriko »Predlog za ugotavljanje odgovornosti«, prekrit tekst ne predstavlja izjem od dostopa do informacij javnega značaja, saj po predvidevanjih prosilca vsebuje samo besedo »NE«, saj bi v nasprotnem primeru, skladno z določbami drugega odstavka 20. člena Pravil za izvajanje nadzora v Policiji, moral biti vpisan tudi opis predlaganih ukrepov, kar pa na dolžino prekritega teksta ni verjetno. Organ v obrazložitvi svoje odločitve navaja zgolj pavšalno navedbo, da »gre za podatek glede notranje politike organa«. Prosilec takšno navedbo v celoti prereka in poudarja, da gre za očitno prikrivanje nezakonitosti delovanja organa, saj je naveden podatek ključen pri presoji nadaljnjih postopkov, ki jih je organ sprožil. Po mnenju prosilca. prekritje tega podatka ne more prestati »škodnega teksta«. saj gre za zaključen postopek in presojo nadzorne skupine. ali so pri svojem delu ugotovili razloge za ugotavljanje odgovornosti. Razkritje takšnega podatka ne more in ne sme predstavljati krinke za sklicevanje na notranjo politiko organa. Javnosti bi s tem onemogočili ocenitev nezakonitega ravnanja vodstva Policije oziroma njenega generalnega direktorja, ki je v nasprotju z ugotovitvami nadzorne skupine, samovoljno posegel po delovnopravnih ukrepih, pri katerih obstaja sum močne politične konotacije. Prosilec se pri tem sklicuje na javni interes., ki je v tem primeru večji od interesa organa po prikritju tega ključnega podatka.
  • V prilogi 3 dokumenta »Opis pomanjkljivosti ali nepravilnosti« zap. št. 3 (OBR-2):
  • Na 3. strani, pod rubriko »Predlog za ugotavljanje odgovornosti«, prekrit tekst ne predstavlja izjem od dostopa do informacij javnega značaja, saj po predvidevanjih prosilca vsebuje samo besedo »NE«, saj bi v nasprotnem primeru, skladno z določbami drugega odstavka 20. člena Pravil za izvajanje nadzora v Policiji, moral biti vpisan tudi opis predlaganih ukrepov, kar pa na dolžino prekritega teksta ni verjetno. Organ v obrazložitvi svoje odločitve navaja zgolj pavšalno navedbo, da »gre za podatek glede notranje politike organa«. Prosilec takšno navedbo v celoti prereka in poudarja, da gre za očitno prikrivanje nezakonitosti delovanja organa, saj je naveden podatek ključen pri presoji nadaljnjih postopkov, ki jih je organ sprožil. Po mnenju prosilca. prekritje tega podatka ne more prestati »škodnega teksta«. saj gre za zaključen postopek in presojo nadzorne skupine. ali so pri svojem delu ugotovili razloge za ugotavljanje odgovornosti. Razkritje takšnega podatka ne more in ne sme predstavljati krinke za sklicevanje na notranjo politiko organa. Javnosti bi s tem onemogočili ocenitev nezakonitega ravnanja vodstva Policije oziroma njenega generalnega direktorja, ki je v nasprotju z ugotovitvami nadzorne skupine, samovoljno posegel od delovnopravnih ukrepih, pri katerih obstaja sum močne politične konotacije. Prosilec se pri tem sklicuje na javni interes, ki je v tem primeru večji od interesa organa po prikritju tega ključnega podatka.
  1. V dokumentu št. 0602-60/2021/7 (206-03) z dne 20. 7. 2021:
  • Na 5. strani odredi razkritje prekritega teksta, ker ne predstavlja izjem od dostopa do informacij javnega značaja. Organ v obrazložitvi navaja, da gre za interni dokument oziroma podatek policije. Prosilec takšno obrazložitev v celoti prereka in ocenjuje, da razkritje naslova in številk dokumentov ne more škoditi notranjemu delovanja organa, saj se ne razkrivajo vsebine dokumentov, temveč (npr. pri sprotnih opombah), zgolj navajajo sklici.
  • V prilogi dokumenta »Opis pomanjkljivosti ali nepravilnosti« (OBR-2): na 2. strani pod rubriko »Predlog za ugotavljanje odgovornosti«, prekrit tekst ne predstavlja izjem od dostopa, saj po predvidevanjih prosilca vsebuje samo besedo »NE«, saj bi v nasprotnem primeru, skladno z določbami drugega odstavka 20. člena Pravil za izvajanje nadzora v Policiji, moral biti vpisan tudi opis predlaganih ukrepov, kar pa glede na dolžino prekritega teksta ni verjetno. Organ v obrazložitvi svoje odločitve navaja zgolj pavšalno navedbo, da »gre za podatek glede notranje politike organa«. Prosilec takšno navedbo v celoti prereka in poudarja, da gre za očitno prikrivanje nezakonitosti delovanja organa, saj je naveden podatek ključen pri presoji nadaljnjih postopkov, ki jih je organ sprožil. Po mnenju prosilca, prekritje tega podatka ne more prestati »škodnega teksta«. saj gre za zaključen postopek in presojo nadzorne skupine. ali so pri svojem delu ugotovili razloge za ugotavljanje odgovornosti. Razkritje takšnega podatka ne more in ne sme predstavljati krinke za sklicevanje na notranjo politiko Javnosti bi s tem onemogočili ocenitev nezakonitega ravnanja vodstva Policije oziroma njenega generalnega direktorja, ki je v nasprotju z ugotovitvami nadzorne skupine, samovoljno posegel po delovnopravnih ukrepih, pri katerih obstaja sum močne politične konotacije. Pritožnik se pri tem sklicuje na javni interes. ki je v tem primeru večji od interesa organa po prikritju tega ključnega podatka.

Upoštevaje navedeno je prosilec IP predlagal, da predmetni pritožbi v celoti ugodi in organu naloži predložitev vseh podatkov, ki jih prosilec zahteva, pri čemer se je posebej skliceval še na pravico iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po njegovem mnenju gre v zahtevanem primeru za prevladujoč javni interes za razkritje podatkov. Meni, da je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Navedene informacije javnega značaja imajo zaradi izreka opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja trem uslužbencem Policije v konkretnih primerih, ki jih dokumenti obravnavajo, ključne podatke, da je šlo za zlorabo uradnega položaja, kar ima lahko hude posledice za javni red in mir v Republiki Sloveniji.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-129/2021/11 (20-05) z dne 13. 9. 2021, poslal v pristojno odločanje IP. Organ je pritožbi priložil spis zadeve št. 090-129/2021, tudi dokumente, ki so predmet zahteve in pritožbe prosilca.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu njenega zavrnilnega dela. Prosilec namreč pri prekritih osebnih podatkih vztraja le na posredovanju podatkov o imenu in priimku novinarja ter imenih in priimkih poslancev.

 

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so podatki, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil, prosto dostopni.

 

Predmet presoje IP so tako bili, upoštevaje pritožbene navedbe, naslednji dokumenti oziroma podatki:

  • PU Ljubljana, strokovni nadzor – poročilo, št. 0602-55/2021/16 (207-01) z dne 5. 7. 2021, ter Obrazci 2-1, 2-2 in 2-3;
  • Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom CVZ GPU in PU Ljubljana, št. 0602-60/2021/7 (206-03) z dne 20. 7. 2021, in Obrazec 2-1.

 

IP najprej poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (razen v primeru zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja, ki pa v obravnavanem primeru ni podana), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Povedano drugače, navedbe prosilca, zakaj potrebuje predmetne podatke, so v obravnavanem primeru irelevantne. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. Tako so irelevantne navedbe prosilca tudi z zvezi z morebitnimi nepravilnostmi ravnanja organa oziroma posameznikov.

Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi izjeme po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP najprej opredeljuje do izjeme varstva osebnih podatkov.

 

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Kot že navedeno, pravilo ZDIJZ je, da so informacije javnega značaja prosto dostopne, pravico prosilcev po ZDIJZ pa je mogoče omejiti le v izjemnih primerih, ko to terja varstvo pravic tretjih in varstvo javnega interesa. Tudi v zvezi z uporabo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba slediti namenu in cilju zakona iz 2. člena in izjemo tolmačiti restriktivno.

 

V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme napotuje na določbe veljavnega zakona o varstvu osebnih podatkov.

 

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov tako predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1. V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Po določilu člena 4(1) navedene uredbe pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom , določljiv posameznik pa je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

IP je z vpogledom v predmetne dokumente oziroma presojane podatke ugotovil, da le-ti nedvomno obsegajo osebne podatke, kot so podatki o imenu in priimku posameznika, pa tudi njegovi funkciji, ter okoliščine, na podlagi katerih je mogoče posameznika določiti (navedba portala).

 

Kot obdelavo osebnih podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov v drugi točki 4. člena opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov pa v členu 86 določa tudi, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker torej razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu navedene uredbe. IP je zato preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

 

Upoštevaje navedeno in pritožbene navedbe prosilca IP ugotavlja, da ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o portalu, saj bi lahko bil novinar s tem določen oziroma določljiv. V zvezi z navedbami prosilca glede razvida medijev in izpostavljenega mnenja IP pa IP poudarja, da je novinar v obravnavanem primeru v povsem drugačnem položaju oziroma se ti podatki ne nanašajo neposredno na opravljanje njegovega novinarskega dela, ampak na uporabo njegovih video posnetkov, med tem ko se izpostavljeno mnenje IP nanaša na objavo imen in priimkov novinarjev v zvezi z njihovimi prispevki. Mnenja IP tako nedvomno ni mogoče aplicirati na obravnavani primer, ker je bilo podano v bistveno drugačnih dejanskih okoliščinah. Prav tako IP ugotavlja tudi, da ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o imenih in priimkih poslancev, saj v predmetnih dokumentih ne nastopajo v okviru opravljanja funkcije, ampak kot morebitni oškodovanci. Povedano drugače, v obravnavanem primeru ne gre za podatke, ki se nanašajo na opravljanje njihove javne funkcije, da bi bili javni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP tako zaključuje, da je organ odločil pravilno in zakonito, ko je prekril podatke o portalu, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti novinarja, ter podatke o imenih in priimkih poslancev, zato je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti.

 

IP se v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme notranjega delovanja, na podlagi katere je organ zavrnil prosilcu dostop do posameznih podatkov.

 

Izjema notranjega delovanja organa

 

Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Kot že navedeno, kumulativno (hkrati) morata biti torej izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa,

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (škodni

test).

 

Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo. Dokumenti oziroma podatki morajo torej prestati še t.i. škodni test oziroma presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. Namen te izjeme je torej varovati proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja mnenj. IP poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče je v sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.

 

Upoštevaje navedeno in pritožbene navedbe IP ugotavlja, da pogoje predmetne izjeme od dostopa ne izpolnjujejo naslednji podatki, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil:

  1. V dokumentu »PU Ljubljana, strokovni nadzor – poročilo«, št. 0602-55/2021/16 (207-01) z dne 5. 7. 2021:
  • opomba na 1. strani,
  • opombi na 2. strani,
  • število sodelujočih policistov in kriminalistov ter opombe na 3. strani,
  • opombe na 4. strani,
  • opombe na 5. strani,
  1. V Obrazcu 2-1 predlog za ugotavljanje odgovornosti na 2. strani zgoraj.
  2. V Obrazcu 2-2:
  • del drugega odstavka na 2. strani,
  • predlog za ugotavljanje odgovornosti na 4. strani.
  1. V Obrazcu 2-3 predlog za ugotavljanje odgovornosti na 3. strani.
  2. V dokumentu »Poročilo o izvedenem strokovnem nadzoru nad delom CVZ GPU in PU Ljubljana«, št. 0602-60/2021/7 (206-03) z dne 20. 7. 2021, nazivi posameznih internih dokumentov.
  3. V Obrazcu 2-1 predlog za ugotavljanje odgovornosti na 2. strani zgoraj.

 

IP namreč ugotavlja, da predmetni podatki ne predstavljajo podatkov, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Pri predmetnih podatkih namreč nedvomno ne gre za opis tehnike in metodike policijskega dela in ne gre za razkritje operativnih podatkov in ukrepov delovanja, ki so interne narave. Povedano drugače, IP pri teh podatkih ne vidi možnosti, da bi lahko njihovo razkritje vplivalo na kritično in učinkovito delo policistov ter na delo organa na splošno. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na same nazive posameznih dokumentov, njihove št. in datume, ali druga dejstva, ki se nanašajo na delo organa (npr. glede izvedbe posameznih delovnih sestankov), pretekle dogodke (npr. število policistov in kriminalistov na konkretnem dogodku), ter podatke o tem, ali je podan predlog za ugotavljanje odgovornosti v obliki »DA« ali »NE«. Ker je IP mnenja, da vsebina teh podatkov ne izpolnjuje že prvega pogoja izjeme notranjega delovanja organa, pogoja pa morata biti izpolnjena kumulativno, se IP posebej ne opredeljuje do drugega pogoja te izjeme, torej do škodnega testa. IP je tako pritožbi prosilca v tem delu sledil in mu delno ugodil.

 

V preostalem delu pa je IP ocenil, da vsebina prekritih podatkov izpolnjuje pogoje za omejitev dostopa zaradi izjeme notranjega delovanja. V izogib ponavljanju se IP sklicuje na navedbe organa, pri čemer pa še dodaja, da gre po njegovi oceni za podatke, ki vsebujejo operativne informacije, namenjene organizaciji in delu policije, z njihovim razkritjem pa bi nastale motnje pri njenem delovanju (prilogi poročila št. 0602-55/2021/16 (207-01) z dne 5. 7. 2021, in sicer zadnji del prvega odstavka na 1. strani Obrazca 2-1, na 1. strani Obrazca 2-2 v prvem in drugem odstavku ter v prvem odstavku na 2. strani).

 

IP torej ugotavlja, da gre v tem delu za informacije, ki so namenjene notranjemu delovanju organa in kažejo na način delovanja organa in na organizacijo ter metode policijskega dela. Po oceni IP gre tako za podatke, ki se nanašajo na taktiko in metodiko dela policije pri opravljanju nalog. Gre za konkretne opise postopanja in metod dela, ki se nanašajo na policijsko delo in razkritje katerih bi tudi po mnenju IP predstavljajo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem. Njihovo razkritje bi lahko tudi po oceni IP resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo. IP je posledično ugotovil, da je izpolnjen tudi pogoj nastanka škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju in da je ta škoda večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ker je izpolnjena izjema notranjega delovanja, je IP posledično v tem delu pritožbo prosilca zavrnil. Upoštevati je namreč treba, da je zakonodajalec dal podatkom, ki predstavljajo notranje delovanje organa, poseben pomen z uzakonitvijo te izjeme, po drugi strani pa je potrebno upoštevati tudi, da je metodika in taktika policijskega dela posebnega pomena za samo delovanje policije.

 

Ker je prosilec mnenja, da gre v zahtevanem primeru za prevladujoč javni interes za razkritje podatkov, se IP opredeljuje še do testa interes javnosti.

 

Test interesa javnosti

 

V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani.

 

V obravnavanem primeru se tako presoja IP osredotoča na tehtanje, ali je javni interes glede razkritja zahtevanih podatkov močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do podatkov, ki predstavljajo varovane osebne podatke, in podatke, ki predstavljajo notranje delovanje organa.

 

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

 

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[6] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

 

IP ob tehtanju vseh argumentov zaključuje, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov ne prevlada nad interesom javnosti, da ti podatki ostanejo varovani kot osebni podatki in podatki o notranjem delovanju organa.

 

Po oceni IP v obravnavanem primeru niso ogrožene takšne vrednote, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za njihovo razkritje. Po vpogledu v podatke, ki so predmet presoje v tem postopku, IP ugotavlja, da ti po vsebini niso takšne narave, da bi se splošna javnost z njihovo pomočjo lahko seznanila s pomembno družbeno temo ali da bi njihovo razkritje lahko pripomoglo k javni razpravi o pomembni temi, ki je relevantna za širši krog ljudi. Pri vsebini teh podatkov tudi ne gre za temo, ki bi terjala sodelovanje širše javnosti pri oblikovanju vsebin, ki so z vidika vključevanja in širše skupine deležnikov pomembne zaradi zagotavljanja demokratičnega diskurza med civilno družbo in organi javnih oblasti. Javnemu interesu je dejansko zadoščeno že s tem, da je organ v pretežnem delu prosilcu ugodil in mu zahtevane podatke tudi posredoval.

 

Poudariti je treba tudi, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so morebiti interesantni za javnost, pretehta pa javni interes, da so konkretni podatki nedostopni javnosti. IP se ob tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011, v kateri je sodišče navedlo, da se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja poslovne skrivnosti podjetja. Po mnenju sodišča je torej mogoče uporabiti določilo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve.

 

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje posameznih informacij, ki so bile predmet presoje IP in predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonski izjemi. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje presojanih podatkov na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Delni dostop

 

IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti določbe 7. člena ZDIJZ. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje določa t.i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[7] (19. člen). Ker je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ IP ne ugotavlja.

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[8] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] http://intranet.policija.si/index.php/prispevki-o-delu-in-zivljenju- policistov/22657-predstavitev-ugotovitev-strokovnega-nadzora-na-pu-ljubljana-v-povezavi-z-varovanjem-neorganiziranega-javnega-shoda-25-junija-2021

[2] Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US in 47/19.

[3] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[4] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[5] Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 67/19 - odl. US in 82/21.

[6] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[7] Uradni list RS, št. 24/16.

[8] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.