prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal zavrnilno odločbo organa, s katero je ta prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij iz razloga zlorabe pravice po 5. odstavku 5. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da je zahteva prosilca resnično žaljiva in nespoštljiva ter kot taka šikanozna, zato je pritrdil odločitvi organa in pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.  

ODLOČBA:

Številka: 090-296/2021/2

Datum: 26. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 30. 8. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-1/2021-315 z dne 23. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 30. 8. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-315 z dne 23. 8. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 24. 7. 2021 na organ naslovil sledečo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja: »Pred natančno ENAJSTIMI!!! leti je 'resnicoljubni' gradbeni inšpektor …. uradno zapisal v predmetnem uradnem dokumentu št. 356-72-02/2004-17 z dne 24. 9. 2010, citat:. »saj utemeljeno pričakujemo fizični odpor lastnikov več stanovanjskega objekta na naslovu …., …., oz. poizkus nasilne preprečitve uradnega dejanja. Čeprav konkretnih groženj nismo zaznali, že vse od leta 2004 dalje nasprotujejo odstranitvi objektov, ki so predvideni za rušenje.». Prosim, da me opremite s fco dokumentov iz katerih je razvidno, da je 'resnicoljubni' …..: UTEMELJENO!!! pričakoval naš fizični upor in/oz. POIMENSKO!!! navedbo treh ali več uradnih oseb, ki so UTEMELJENO!!! pričakovale naš fizično odpor in/oz. POIMENSKO!!! navedbo treh oz. več tozadevnih lastnikov od katerih je 'resnicoljubni' gradbeni inšpektor …. (op.a. z vsaj še dvema uradnima osebama.) UTEMELJENO!!! pričakoval fizično odpor in /oz. nam lastnikom upravičeno OČITAL!!! poizkus!!! nasilne preprečitve uradnega dejanja in/oz. imel (op.a. še vedno veljavno) ZAKONITO!!! podlago za nameravano uradno dejanje porušitve in/oz. nam lastnikom upravičeno OČITAL!!!, da že od leta 2004!!! dalje (op.a. pa vse do tozadevno predmetnega dne 24. 9. 2010) nasprotujemo odstranitvi objektov, ki so predvideni za rušenje in/oz. NAVEDBO!!! vsakega objekta posebej iz množice/množine treh in/oz. več objektov, ki so (bili) tozadevno predvideni za porušitev, kot je to v slovnični množini sporočilno zapisal 'resnicoljubni' gradbeni inšpektor ….. Predmetnih ŠEST!!! fco uradnih dokumentov potrebujem v sodni dokaz 'resnicoljubnosti' gradbenega inšpektorja …. vs. predmetnim lastniškim NASILNIM!!! prascem in lastniškim NASILNIM!!! prasicam od katerih je resnicoljubni gradbeni inšpektor …. utemeljeno pričakoval fizični upor in NASILNO!! preprečitev uradnega dejanja, saj so predmetni NASILNI!!! lastniški prasci in NASILNE!!!! lastniške prasice že od leta 2004 dalje – pa vse vsaj do 24. 9. 2010 NASILNO!!! NASPROTOVALE!!! odstranitvi (op.a. treh ali več) objektov, ki so bili predvideni za rušenje. Glede na ENOZNAČNO URADNO DEJSTVO, da 'resnicoljubni' gradbeni inšpektor konkretnih groženj za predmetne citirane uradne očitke/navedbe ni zaznal, je vsaki vsaj povprečno razumni osebi enostavno razumljivo, kdo je tisti edini TAPRAVI ZANIKRNO LAŽNICI PRASEC v predmetni kalvariji družine …., kjer bi morali dotičnega-ZANIKRNO LAŽNIVEGA PRASCA razkosati na prav majhne koščke, da bi vsaj delno 'nahranili' večkratno vseživljenjske oškodovance predmetnega primitivno necivilizacijsko zanikrnega oblastnega udbofašističnega zločinstva. P.s.: ne me spet pro/udbovsko primitivno jebat s kakšno šikanoznostjo za zapisano uradno materialno Resnico, da kakšne oblastne prasice ne bi soočil – z osebnim najemom/plačilom 'medvedjega prijatelja' - kaj res! pomeni ŠIKANOZNOST.«

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-1/2021-315 z dne 23. 8. 2021, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je uradna oseba ob pregledu vloge ugotovila, da je vsebina šikanoznega značaja, ker prosilec v njej uporablja žaljive navedbe: »lastniški nasilni prasci in lastniške nasilne prasice«, »tapravi zanikrno lažnivi prasec«, »... bi morali dotičnega zanikrno lažnivega prasca razkosati na prav majhne koščke ...« in v pripisu: »p.s.: ne me spet pro/udbovsko primitivno jebat s kakšno šikanoznostjo za zapisano uradno materialno Resnico, da kakšne oblastne prasice ne bi soočil – z osebnim najemom/plačilom 'medvedjega prijatelja' - kaj res! pomeni šikanoznost.«. V tem pripisu je zaznati celo grožnjo s fizičnim nasiljem nad uradno osebo organa. »Medvedji prijatelj« je namreč inšpekcijski zavezanec, ki je leta 2011 med inšpekcijskim pregledom udaril inšpektorja za okolje - ogrožanje uslužbenca je prosilec dobil kot informacijo javnega značaja z odločbo št. 090-1/2021-126 z dne 22. 4. 2021. Glede na navedeno se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, skladno s 5. odstavkom 5. člena in 2. odstavkom 22. člena ZDIJZ. Katere so šikanozne zahteve, je organ prosilcu že večkrat pojasnil. Organ dodatno pojasnjuje, da presoja šikanoznosti za zavrnitev zahteve pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi, upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja z osnovnimi standardi izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem upravnem postopku.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 30. 8. 2021 vložil pritožbo, v kateri navaja naslednje: »V kontekstu svobode govora, ki je trenutno - brez kakršnekoli omembe vrednega pregona/spornosti - sodno/tožilsko uveljavljena v RS, kategorično prerekam predmetno blodnjavo shizofreno odločbo IRSOP št. 090-1/2021-315 z dne 23. 8. 2021, ki je utemeljena na maloumni percepciji javne delavke IRSOPa!  Še enkrat toliko smo priče zavržni situaciji, ko dokazano pristranska udbaško kontaminirana javna delavka IRSOPa ….. v kontekstu očitka šikanoznosti onemogoča uradno materialno Resnico v potrditvi večkratnega uradnega laganja tapravega zanikrno lažnivega prasca to je udbaškega izrodka …., ki je v uradnem dokumentu IRSOP št. 356-72-02/2004-17 z dne 24. 9. 2010 - z lahkoto lahko dokazljivo - večkrat uradno maloumno z/lagal, vse v škodo družine …., vse v javno poznanem kučanovem udbaškem modus operandi: »najprej diskvalifikacija, diskreditacija, potem likvidacija, če je potrebno tudi fizična likvidacija…«udbaški oblasti neljubega državljana in njegove družine…«.

IP je dne 14. 9. 2021 prejel dopis organa št. 090-1/2021-362 z dne 14. 9. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil prosilčevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 24. 7. 2021, kot šikanozno. V obravnavani zadevi je tako sporno, ali je pravilna in zakonita odločitev organa, da se kot šikanozno zavrne prosilčevo zahtevo z dne 24. 7. 2021, ki kot taka predstavlja zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, kot jo določa 5. odstavek 5. člena ZDIJZ.

Organ lahko v skladu s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

Na tem mestu IP najprej poudarja, da 5. odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer:

(1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali

(2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Organ je z izpodbijano odločbo predmetno zahtevo zavrnil iz drugega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve.

Pri tem je treba vedeti, da ZDIJZ v zvezi s prvim razlogom (tj. zlorabo pravice) ne določa konkretnih elementov oz. kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, zato se pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upoštevajo kriteriji, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Presoja drugega razloga (torej šikanoznosti) zavrnitve zahteve oz. zahtev pa pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja s osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku.

Po navedbah organa je presojana zahteva prosilca šikanozna, ker je žaljiva. IP v zvezi s temi navedbami povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017. Iz navedene sodbe izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP, izhaja pa tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost, šikaniranje ipd., izhajajo torej iz sodne prakse, prakse IP in tudi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-C.

Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009) izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

Z vpogledom v vsebino predmetne prosilčeve zahteve, IP ugotavlja, da ta resnično vsebuje številne navedbe, ki so žaljive in nespoštljive. Tako prosilec npr. v zahtevi navaja sledeče: »…lastniškim nasilnim prascem in lastniškim nasilnim prasicam…«, »…tapravi zanikrno lažnivi prasec…«, »...bi morali dotičnega zanikrno lažnivega prasca razkosati na prav majne koščke, da bi vsaj delno 'nahranili' večkratno vseživljenjske oškodovance predmetnega primitivno necivilizacijsko zanikrnega oblastnega udbofašističnega zločinstva.«, »…ne me spet pro/udbovsko primitivno jebat s kakšno šikanoznostjo za zapisano uradno materialno Resnico, da kakšne oblastne prasice ne bi soočil – z osebnim najemom/plačilom »medvedjega brata«…«. Vse povzete navedbe so po oceni IP tako žaljive in nespoštljive, da jih je kot take resnično mogoče v celoti označiti kot šikanozne. Nekatere navedbe prosilca predstavljajo celo grožnjo s fizičnim nasiljem. Žaljive in nespoštljive opazke prosilec navaja tudi v sami pritožbi zoper izpodbijano odločbo.

Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti. Prosilec bi lahko svoje mnenje oz. pogled na celotno zadevo izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih in za upravni postopek neprimernih besed.

Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita. Predmetna prosilčeva zahteva za dostop do informacij javnega značaja je šikanozna, zato je organ ravnal pravilno, ko jih je zavrnil, ne da bi se spustil v njihovo obravnavo po vsebini.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-1/2021-315 z dne 23. 8. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka