prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente, za katere je organ ugotovil, da jih je v postopku po ZDIJZ že zahteval, zato je zahtevo prosilca s sklepom zavrgel. Prosilec se je pritožil zoper sklep o zavrženju zahteve. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ o zahtevanih dokumentih še ni odločal. Ker je organ nepopolno oziroma napačno ugotovil dejansko stanje je IP izpodbijani sklep organa odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

ODLOČBA:

Številka: 090-295/2021/2

Datum:  21. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. ter prvega odstavka 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 8. 2021, zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-1/2021-312 z dne 23. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 27. 8. 2021 se ugodi, sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-1/2021-312 z dne 23. 8. 2021 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca z dne 24. 7. 2021 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 24. 7. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da je v času nezakonite rušitve sinovega vseljenega doma, v dneh od 12. 10. 2010 do 15. 10. 2010, inšpektor za delo organu naročil obvezno protiprašno zaščito v času rušenja, za kar je organ uporabil kar vodo iz hidrantnega omrežja last VO-KA in priključni element last Gasilske brigade Ljubljana. Prosilec zahteva posredovanje naslednjih dokumentov:

• pogodb/naročilnic, s katerimi je organ (predhodno) naročil/plačal porabljeno vodo last VO-KA in (predhodno) najel predmetni priključni element last Gasilske brigade Ljubljana,
• uradni dokument, iz katerega bo razvidno, da je organ plačal predmetno porabljeno vodo last VO-KA in najeti predmetni priključni element last Gasilske brigade Ljubljana.

O zahtevi prosilca z dne 24. 7. 2021 je organ odločil s sklepom št. 090-1/2021-312 z dne 23. 8. 2021, s katerim je zahtevo prosilca, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrgel. V obrazložitvi sklepa je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da se zahteva prosilca nanaša na pridobitev dokumentov, iz zadeve št. 356-02-72/2004 (sedaj P35602-72/2004), v kateri je prosilec inšpekcijski zavezanec. Organ je navedel, da je bilo o enaki zahtevi prosilca že odločeno z odločbo št. 090-18/2011/493 z dne 5. 6. 2012 in odločbo št. 090-41/2015/35 z dne 10. 8. 2015. Ker prosilec z dokumenti že razpolaga, nima pravovarstvenega interesa, zato je zahtevo, v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, zavrgel.

Dne 27. 8. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper sklep št. 090-1/2021-312 z dne 23. 8. 2021 (v nadaljevanju izpodbijan sklep), v kateri je povzel svojo zahtevo in navedel, da smo ponovno priča zavajanju in maloumnem laganja organa, da je bilo o zahtevanih dokumentih že odločeno leta 2012 oz. leta 2015. Prosilec je navedel, da je organ zavestno zaobšel temeljni element predmetne informacije, v kateri išče tozadevne dokumente, pri čemer je navedel, da je poudarek na besedi predhodno/ega dokumenta. Prosilec je navedel, da je ob dokazanem dejstvu, da je predmetni udbaški oblastni fašist … (ki je organiziral in vodil nezakonito rušenje sinovega vseljenega doma) brez kakršnekoli vednosti VO-KA ob predmetnem 'obisku' delovne inšpekcije (v času same nezakonite rušitve sinovega vseljenega doma), ki je zahtevala protiprašno zaščito rušenja, nezakonito vdrl v hidrantno omrežje VO-KA, zato posledično enoznačno velja, da organ nima nikakršnega predhodnega dokumenta o predhodnem naročilu/pogodbi za odvzem vode iz hidrantnega omrežja VO-KA. Enako velja za hidrantni priključek last Gasilske brigade Ljubljana, ki ga je dobil udbaš … po udbaških zvezah celo brezplačno, vse brez kakršnekoli predhodne naročilnice, vse brez kakršnegakoli plačila. Od pritožbenega organa prosilec upravičeno pričakuje, da bo odpravil izpodbijani sklep in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu.

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novo odločitvijo, zato jo je, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-1/2021-361 z dne 14. 9. 2021, poslal v odločanje IP.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba je utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom  in prvim odstavkom 259. člena ZUP, izpodbijani sklep organa preizkusil v delu, v katerem ga je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.  

V obravnavani zadevi je organ, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrgel zahtevo prosilca, ker naj bi o isti zahtevi že odločil. Navedena določba ZUP pravi, da če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, organ s sklepom zahtevo stranke zavrže. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Prosilec v pritožbi nasprotuje ugotovitvi organa, da je bilo o njegovi (isti) zahtevi že odločeno,  zato je IP v tem pritožbenem postopku presojal, ali je organ postopal pravilno, ko je zahtevo prosilca z dne 24. 7. 2021, zavrgel.

Organ je v konkretnem primeru navajal, da je bilo o zahtevi prosilca že odločeno z odločbama št. 090-18/2011/493 z dne 5. 6. 2012 in št. 090-41/2015/35 z dne 10. 8. 2015. Po pregledu navedenih odločb je IP ugotovil, da je organ z navedenima odločbama med drugim odločal o zahtevi prosilca z dne 2. 5. 2012, s katero je prosilec zahteval posredovanje naročilnice … s.p.- naročnika porabe vode pri rušitvi hiše na …, v Ljubljani in zahtevi z dne 19. 6. 2015, s katero je prosilec med drugim zahteval račun, iz katerega bo razvidno, da je in kdaj … s.p. zaračunal stroške predmetne odtujene vode za potrebe rušenja v izvršbi opr. št. 356-02-72/2004, vse v breme pogodbenemu partnerju RS MOP IRSOP. Zahtevi prosilca z dne 2. 5. 2012 in zahtevi z dne 19. 6. 2012 je organ ugodil in prosilcu posredoval naročilnico … s.p. št. 3/12 z dne 6. 3. 2012, račun … s.p. št. 12112 z dne 19. 4. 2012 in račun Vodovod kanalizacija št. 11525122 z dne 16. 3. 2012.

Po pregledu vsebine zahteve prosilca z dne 24. 7. 2021 je IP ugotovil, da se zahteva po vsebini, ki je relevantna za določitev dokumentov, nanaša na dokumente iz drugega časovnega obdobja, in sicer prosilec zahteva dokumente, ki se nanašajo na čas rušitve v dneh od 12. 10. 2010 do 15. 10. 2010 oz. prej. Prosilec je namreč navedel, da želi prejeti pogodbo/naročilnico, s katero je organ predhodno naročil/plačal porabljeno vodo last VO-KA in predhodno najel predmetni priključni element last Gasilske brigade Ljubljana in uradni dokument, iz katerega bo razvidno, da je organ plačal predmetno porabljeno vodo last VO-KA in najeti predmetni priključni element last Gasilske brigade Ljubljana. Kot izhaja iz zgoraj navedenih vsebin zahteve z dne 2. 5. 2012, zahteve z dne 19. 6. 2015 in zahteve z dne 24. 7. 2021, IP ugotavlja, da se je predmet zahteve z dne 24. 7. 2021 spremenil, saj prosilec zahteva druge dokumente (drugo časovno obdobje) in organ o njih še ni odločal. Iz navedenega tako izhaja, da je organ dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijani sklep organa odpraviti, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP.

Glede na navedeno IP, v okoliščinah konkretnega primera, ne more slediti odločitvi organa, da je o isti zahtevi prosilca že pravnomočno odločil, zato je bilo njegovo zahtevo treba zavreči. Upoštevajoč vse navedeno IP tako zaključuje, da je organ dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijani sklep organa odpraviti, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP.

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa, posledično organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve. Poleg navedenega se organ (še) ni spustil v vsebinsko obravnavo zadeve in se ni opredelil do zahtevanih informacij, pri čemer mu je ta možnost dana prav z vrnitvijo v ponovno odločanje.

V ponovljenem postopku se bo moral organ konkretno opredeliti do zahteve prosilca in pojasniti, s katerimi, posameznimi, dokumenti tozadevno razpolaga. Nadalje se bo moral organ opredeliti do posameznih dokumentov z vidika izjem iz 5. a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Če bo ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo izjeme, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se ti podatki prekrijejo oziroma zavrnejo in na podlagi katere izjeme, ki jo mora obrazložiti in konkretizirati.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, ker je organ na prvi stopnji dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijani sklep odpraviti, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP. IP je zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka