prosilec - Državno odvetništvo RS
+ -Številka: 090-294/2021
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je želel pridobiti dokumentacijo, ki se nanaša na točno določeno osebo. Organ je zahtevo zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe, glede katere ne obstaja pravna podlaga za razkritje, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
ODLOČBA:
Številka: 090-294/2021/2
Datum: 19. 10. 2021
Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 17. 8. 2021, zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. DODV-1 VSRU-96/2021-2 z dne 4. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožba prosilca z dne 17. 8. 2021 zoper odločbo Državnega odvetništva Republike Slovenije, št. DODV-1 VSRU-96/2021-2 z dne 4. 8. 2021, se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je 12. 7. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Od organa je želel prejeti fotokopije vse ne/uradne dokumentacije, ki je nastala v zvezi s priloženo zadevo. K zahtevi je priložil odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer je bil pritožnik …
Organ je z odločbo, št. DODV-1 VSRU-96/2021-2 z dne 4. 8. 2021, zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je obrazložil, da se zahteva nanaša na posredovanje dokumentov, ki se nahajajo v spisu Državnega odvetništva RS, št. ESČP-5/2017, in so nastali v zvezi s soglasjem Republike Slovenije za sklenitev prijateljske poravnave med Državnim odvetništvom in drugimi državnimi organi. Na osnovi vpogleda v informacijski sistem Vpisniki, v katerem Državno odvetništvo vodi podatke in dokumente o obravnavani zadevi, je organ ugotovil, da je prosilec že 5. 3. 2019 vpogledal v predmetni spis. Na zahtevo prosilca so mu bili istega dne izročene fotokopije vseh dokumentov, ki so tudi predmet te zahteve. Navedeno izhaja iz zapisnika z dne 5. 3. 2019, ki je priloga te odločbe (vpisan v popis spisa pod zap. št. 111). Organ je ugotovil tudi, da v času po 5. 3. 2019 in do izdaje te odločbe v zadevi ni bilo evidentiranih izhodnih in vhodnih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. Informacija javnega značaja je po določbi 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Da lahko govorimo o informaciji javnega značaja, morajo biti kumulativno izpolnjeni trije osnovni pogoji, in sicer: (1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, (2) organ mora z njo razpolagati in (3) nahajati se mora v materializirani obliki. Glede na navedeno, je organ zaključil, da zahtevane informacija izvira iz delovnega področja organa, posredovanja zahtevanih dokumentov, ki bi nastali po vpogledu prosilca v predmetni spis, pa ni mogoče omogočiti, ker nista izpolnjena druga dva pogoja iz 4. člena ZDIJZ. Organ z informacijo javnega značaja, na podlagi katere bi prosilcu glede te zahteve lahko ugodil, ne razpolaga.
Prosilec je 17. 8. 2021 zoper odločbo organa, št. DODV-1 VSRU-96/2021-2 z dne 4. 8. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo. Izpodbijano odločbo je prerekal, ker je menil, da se organ spreneveda in mu pošilja tisti del dokumentacije, po kateri ni spraševal. Prosilec je izpostavil, da je v zahtevi z dne 12. 7. 2021 enoznačno zapisal, da išče vso ne/uradno dokumentacijo v situaciji, ko so oblastni zločinci povzročili posledice, da je organ v imenu RS … priznal kršitve človekovih pravic po kar štirih členih konvencije. Iz tega izhaja, da so vsaj štirje državni organi dovolj hudo kršili človekove pravice …, da je ESČP odreagiralo v smeri, da je organ v imenu RS priznal predmetne kršitve človekovih pravic. Prosilec je prepričan, da je organ v danem primeru moral imeti ne/uradno soglasje oblastnih organov za priznanje predmetnih štirih kršitev človekovih pravic. To je tudi dokumentacija, ki jo išče in želi, zato od pritožbenega organa pričakuje ukrepanje v skladu z njegovimi pooblastili in odpravo izpodbijane odločbe.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. DODV-1 VSRU-96/2021-4 z dne 10. 9. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi informacijami javnega značaja ne razpolaga. Prosilec je v pritožbi izpostavil, da se organ spreneveda, ker mu je poslal tisti del dokumentacije, po kateri ni spraševal. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, je organ prosilcu k izpodbijani odločbi priložil zapisnik z dne 5. 3. 2019 o vpogledu v zadevo … . Iz zahteve, izpodbijane odločbe in pritožbe nedvoumno izhaja, da je prosilec od organa zahteval posredovanje dokumentov, ki se nanašajo na točno določenega posameznika, saj je navedel njegovo osebno ime in sorodstveno razmerje. Kot predmet zahteve je organ prepoznal ne/uradno dokumentacijo z drugimi državnimi organi v zvezi s soglasjem RS za sklenitev prijateljske poravnave s pritožnikom … v postopku pred ESČP, št. 60503/15.
ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov[1], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.
Za IP ni sporno, da so sodne odločitve informacije javnega značaja, vendar prosilec ni zahteval sodbe ESČP v konkretni zadevi, ampak, kot se je izrazil, ne/uradno dokumentacijo, ki je nastala zaradi neovrgljivih ugotovitev ESČP v konkretni zadevi, na podlagi katerih je organ v imenu RS priznal sinu Juretu kršitev človekovih pravic po kar štirih členih Konvencije o zaščiti človekovih pravic. Zato je bistveno vprašanje tega pritožbenega postopka, ali obstaja pravna podlaga za razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago, saj ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP, št. 090-118/2011/4 z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014).
Torej, ne glede na to, ali zahtevani dokumenti obstajajo ali ne (organ je v izpodbijani odločbi sicer navedel, da po 5. 3. 2019 in do izdaje te odločbe ni bilo evidentiranih izhodnih in vhodnih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, kar je izkazoval tudi s popisom zadeve), v obravnavani zadevi ne gre spregledati dejstva, da je prosilec zahteval dokumente, ki se nanašajo na identificiranega posameznika. Posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita le in kolikor je izpolnjen eden od pogojev, ki jih določa člen 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta v točki c navedenega člena določa, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Tako je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t.i. institut delnega dostopa).
Glede na to, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo na točno določeno fizično osebo, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke c) člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz drugega ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da dostop do zahtevane ne/uradne dokumentacije ni mogoč. Ker je bil v izpodbijani odločbi izrek obrazložen z napačnimi razlogi, je IP v svoji odločbi navedel pravilne razloge (dostop do zahtevane dokumentacije se zavrne zaradi varstva osebnih podatkov), brez konkretne opredelitve, ali organ z zahtevanimi dokumenti sploh razpolaga. Pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja si je namreč potrebno zamisliti, da je določena informacija, če ustreza definiciji informacije javnega značaja, dostopna vsakomur, kar bi v obravnavanem primeru pomenilo, da če bi bilo zahtevi ugodeno in se ne bi upoštevalo izjeme, bi lahko spis v zahtevani zadevi vpogledal prav vsak, ki bi to želel, in ne samo prosilec.
Kot že navedeno, je sicer treba določbo o varstvu osebnih podatkov nujno povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[2], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar v obravnavanem primeru to ne bi bilo mogoče. Glede na okoliščine konkretne zadeve iz zahtevane dokumentacije (ob predpostavki, da le-ta obstaja) ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njene prepoznavnosti. S to odločitvijo je IP sledil tudi relevantni upravo sodni praksi Upravnega sodišča v zadevah I U 1391/2013, I U 1588/2012, I U 684/2014. Pri vseh je bilo zavzeto stališče, da anonimizacija ni mogoča, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.
Navedbe prvostopenjskega organa o tem, da je prosilcu že omogočil dostop do zahtevanih dokumentov, za ta postopek niso relevantne. Kot je razvidno iz zapisnika o vpogledu v spis končne zadeve z dne 5. 3. 2019, je prosilec vpogledal v ta spis kot pooblaščenec nasprotne stranke na podlagi pooblastila, in prvostopenjski organ takratne vloge ni obravnaval, kot da je vložena po določbah ZDIJZ. IP pojasnjuje, da pravica do vpogleda v spis po področni zakonodaji ni povezana s pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ in da se ti dve pravici med seboj ne izključujeta. Tudi če ima prosilec pravico do vpogleda v spis kot stranka v postopku (ali kot njej pooblaščenec), to še ne pomeni, da ima v tem primeru tudi pravico do dostopa do informacij javnega značaja in obratno. Ker gre torej za dva ločena postopka (organ je navedel, da so bile prosilcu izročene fotokopije vseh dokumentov - iz zapisnika je razvidno, da kot pooblaščencu nasprotne stranke, v tej zadevi pa je obravnavana prošnja prosilca za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ), sklicevanje organa na predhodno posredovane dokumente ne more biti pravno upoštevno.
IP je zaključil, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je v svoji odločbi navedel pravilne razloge. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).
[2] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta (7. člen ZDIJZ).