prosilec - RTV Slovenija

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval pravno mnenje …., pogodbenega odvetnika RTV z dne 7. 1. 2021 »razpisni pogoj – najmanj 3 leta izkušenj za organizacijo in vodenje večjih organizacijskih sistemov«. Organ je prosilcu omogočil dostop do zahtevane informacije z vpogledom, zahtevo za dostop do prevzema informacije v elektronskem zapisu prek elektronskega naslova pa je zavrnil. IP je ugotovil, da je zahtevani dokument, in sicer pravno mnenje odvetnika …. glede razlage besedila pogoja za javni razpis za generalnega direktorja RTV Slovenija, avtorsko delo. Glede na lastnost zahtevane informacije, ki sodi med avtorska dela, je organ pri obravnavi zahteve pravilno upošteval drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, ki določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in je imetnik pravice tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled in prosilcu omogočil (le) vpogled vanjo.

ODLOČBA:

Številka: 090-291/2021/8

Datum: 12. 11. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …., (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 9. 2021, zoper odločbo št. 0901-18/2021/2 z dne 30. 8. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJA javni zavod, Ljubljana, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 8. 9. 2021 zoper odločbo Radio Televizije Slovenija št. 0901-18/2021/2 z dne 30. 8. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 1. 8. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval pravno mnenje …., pogodbenega odvetnika RTV z dne 7. 1. 2021 »razpisni pogoj – najmanj 3 leta izkušenj za organizacijo in vodenje večjih organizacijskih sistemov«. Ob tem je prosilec v svojih zahtevi navedel, da je navedeno mnenje organ pridobil na osnovi zaprosila vodje pravne službe …. v okviru pogodbe o zastopanju in je bilo narejeno v okviru pavšala ter tako plačano z javnimi sredstvi, zato prosilec meni, da je nedvomno IJZ. Informacijo je zahteval v elektronskem zapisu na elektronski naslov.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ s prvo točko izreka prosilcu omogočil dostop do zahtevane informacije z vpogledom. Z drugo točko je odločil, da se zahteva za dostop do prevzema informacije v elektronskem zapisu prek elektronskega naslova zavrne. S tretjo točko, da posebni stroški v postopku izdaje odločbe niso nastali. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da z vidika obstoja informacije v materializirani obliki organ razpolaga z navedenim pravnim mnenjem, v smislu 4. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ). RTV Slovenija je javni zavod in v skladu s prvim odstavkom prvega člena ZDIJZ oseba javnega prava ter nosilec javnih pooblastil, zato mora vsakomur omogočati prost dostop do informacij javnega značaja. Pravno mnenje je bilo pridobljeno pri izvajanju javne službe v okviru pristojnosti organa in je povezano z javnopravnim delovnim področjem organa, saj se mnenje nanaša na razpisne pogoje za mesto generalnega direktorja. Organ iz vsebine dokumenta ugotavlja, da ne vsebuje informacij, ki sodijo med izjeme od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. V nadaljevanju izpodbijane odločbe organ ugotavlja, da je zahtevani dokument avtorsko delo in stvaritev strokovnjaka s področja pravne znanosti. Pravno mnenje vsebuje razlago določenega pravnega pravila oziroma pomenska pojasnila pravne norme v okviru konkretnega vprašanja, ki ga je odvetnik pripravil na podlagi analize odločitev sodišč in drugih pravnih virov. Nedvomno je delo stvaritev, ki jo je ustvaril človek s svojim razmišljanjem in je rezultat njegovega znanja in izkušenj. Delo je individualno, kar se kaže v izboru, strukturi besedila in načinu argumentacije. Avtorsko delo je izraženo v pisni obliki, zato ga človek lahko zazna z očmi. Organ v izpodbijani odločbi ugotavlja, da zahtevana informacija izpolnjuje vseh pet predpostavk za obstoj avtorskega dela po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Zahtevana informacija ne sodi med avtorska dela s področja pravne znanosti, ki po drugi točki prvega odstavka 9. člena ZASP avtorskopravno niso varovana (uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja). Po prvem odstavku 25. člena ZASP materialne avtorske pravice avtorja varujejo premoženjske interese avtorjev s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. Po vpogledu v Pogodbo za izvajanje pravnih storitev z dne 3. 12. 2019 z odvetnikom …., je organ ugotovil, da ni pridobil avtorskih pravic na zahtevani informaciji, zato je imetnik pravic tretja oseba. Organ je ugotovil, da odvetnik, ki je delo ustvaril, svojih avtorskih pravic s pogodbo ni prenesel na naročnika. Glede na lastnost zahtevane informacije, ki sodi med avtorska dela, mora organ pri obravnavi zahteve upoštevati drugi odstavek 25. člena ZDIJZ. Če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in je imetnik pravice tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Organ je tako prosilcu na podlagi 25. člena ZDIJZ omogočil seznanitev z zahtevano informacijo z vpogledom, zahtevo za prevzem informacije v elektronskem zapisu prek elektronskega naslova pa je zavrnil.

Iz pritožbe prosilca z dne 8. 9. 2021 izhaja, da se ne strinja z razlogi organa za zavrnitev posredovanja dokumenta. V svoji pritožbi povzema razloge iz izpodbijane odločbe, ob tem pa dodaja, da če je zahtevani dokument avtorsko delo, potem naj bi šlo bodisi za književno, znanstveno, umetnostno delo oziroma za leposlovno delo, članek, priročnik, študijo, računalniški program. Ker naj organ s pogodbo ne bi pridobil avtorskih pravic, so tako ostale pri avtorju mnenja, zato posredovanje dokumenta ni mogoče. Takšno naziranje bi imelo za posledico, da se ne bi dalo dobiti praktično nobenega dokumenta, ki je bil izdelan na zahtevo RTV (ali katere druge organizacije javnega prava) in plačan. Vsa gradiva so namreč pisna. Po spominu prosilca v sklenjeni pogodbi z odvetnikom ni določeno, da za organ pripravlja avtorske dokumente ali tekste, ki jih kot takšne opredeljuje ZASP. V pogodbi pa je določeno, da zastopa in pripravlja mnenja in ne avtorskih del. Prosilec meni, da bi organ lahko zahteval le, da se pri nadaljnji uporabi dosledno spoštuje pravice avtorja. Predlaga, da se odločba v izpodbijanem delu odpravi in da se njegovi zahtevi v celoti ugodi.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0901-18/2021/4 z dne 9. 9. 2021, poslal IP. IP je dne 13. 9. 2021 organ pozval, da predloži izpodbijano določbo, ki jo je ta posredoval dne 20. 9. 2021. IP je dne 1. 10. 2021 na organ naslovil poziv na dostavo dokumentov in za podajo opredelitev št. 090-291/2021/4. Na poziv IP je organ dne 15. 10. 2021 poslal odgovor št. 01-461/2021. IP je dne 18. 10. 2021 s pozivom št. 090-291/2021/7 odvetnika … pozval, da priglasi morebitno udeležbo v postopku. Vse do izteka roka dne 26. 10. 2021 in do izdaje odločbe odvetnik …. (v nadaljevanju odvetnik) ni priglasil stranske udeležbe v postopku.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da je bilo pravno mnenje odvetnika …. pridobljeno pri izvajanju javne službe v okviru pristojnosti organa in je povezano z javnopravnim delovnim področjem organa, saj se mnenje nanaša na razpisne pogoje za mesto generalnega direktorja javnega zavoda RTV Slovenija. Sporno pa je vprašanje, ali je zahtevana informacija zavarovana skladno z ZASP in je imetnik pravic tretja oseba, zaradi česar se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo zgolj na vpogled. Pri tem IP poudarja, da avtorsko delo ne pomeni ene od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, temveč gre le za vprašanje oblike (načina) seznanitve s prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki je sicer avtorskopravno varovana. Organ stoji na stališču, da je pravno mnenje avtorsko delo ter da je odvetnik imetnik pravic, ki niso bile prenesene na organ in zato obstajajo avtorskopravni zadržki za elektronski prenos pravnega mnenja prosilcu. V nadaljevanju se bo IP najprej opredelil do vprašanja pravnega mnenja kot avtorskopravno varovanega dela ter do vprašanja avtorske pravice odvetnika, saj prosilec sicer zelo pavšalno, a temu nasprotuje, v nadaljevanju pa do utemeljenosti omejitve dostopa zahtevane informacije na podlagi drugega odstavka 25. člena ZASP le na vpogled ter do navedb prosilca s tem v zvezi.

Že na začetku se IP opredeljuje do navedbe organa, ki jo ta sicer podaja šele v pritožbenem postopku, in sicer, da prosilec z zahtevanim dokumentom razpolaga, saj ga je kot prilogo priložil v delovnem sporu, v katerem je udeležen kot tožeča stranka zoper organ. To utemeljuje s pripravljalno vlogo prosilca z dne 19. 5. 2021 v navedenem delovnem sporu, kateri je priloženo zadevno mnenje. ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da je organ po preizkusu procesnih predpostavk vloge, dolžan vlogo zavreči, če ugotovi, da je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. IP ugotavlja, da organ zgolj navaja, da prosilec z dokumentom že razpolaga in ne da je o takšnem njegovem zahtevku že pravnomočno odločil z odločbo in na njeni podlagi prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta omogočil brez omejitev in na zahtevan način. Prosilec je pravno mnenje odvetnika zahteval v postopku dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, v katerem velja načelo prostega dostopa v skladu s prvim odstavkom 5. člena tega zakona, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. To pomeni, da čeprav je prosilec dobil zahtevani dokument na kakšni drugi pravni podlagi, dokler organ o zahtevi na podlagi ZDIJZ ni pravnomočno odločil z odločbo in na njeni podlagi prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta omogočil brez omejitev in na zahtevan način, prosilec ni izgubi pravnega interesa za tek obravnavanega postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Takšnemu stališču pritrjuje tudi praksa Upravnega sodišča RS (Glej na primer sodbo UPRS I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019). Poleg tega IP ni mogel mimo dejstva, da se organ sklicuje, da je prosilec mnenje uporabil kot dokaz v sodnem postopku. Skladno z 56. členom ZASP je uporaba dela pred arbitražami ter sodnimi, upravnimi ali drugimi državnimi organi v obsegu, ki je potreben zaradi izvajanja dokazov, prosta. Slednje pomeni, da je prosilec mnenje kot avtorsko delo prosto lahko predlagal za dokaz, navedena določba pa prosilcu ne omogoča proste uporabe izven tega obsega, kar dodatno pritrjuje zgoraj podanemu stališču, da je pravni interes prosilca za uspeh v pritožbenem postopku še vedno podan.

Skladno z določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ organ omogoči dostop do zahtevane informacije zgolj v obliki vpogleda, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, prvič, da gre za informacijo, ki je zavarovana skladno z ZASP, in drugi pogoj, da je imetnik te pravice tretja oseba oziroma da ta pravica ni bila prenesena na organ. Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).

IP je zato najprej ugotavljal, ali je pravno mnenje odvetnika …, ki ga je pripravil v zvezi z razlago razpisnega pogoja v razpisu za generalnega direktorja RTV Slovenija, katerega posredovanje je bilo prosilcu zavrnjeno, omogočen pa je bil vpogled, zavarovano skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost.

Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti). Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu. Avtorska pravica velja samo za avtorska dela, če teh ni, tudi ni avtorskih pravic (M. Trampuž, Avtorsko pravo, Založba Pravna obzorja, 2000, str. 79). Avtorsko delo je pravni standard, njegov obstoj pa v končni fazi ugotavlja sodišče (ibidem).

V kolikor torej posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke, se šteje, da gre za avtorskopravno varovano delo. Hkrati pa ZASP v drugem odstavku 5. člena našteva primere avtorskih del, pri čemer v 2. točki izrecno navaja pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študij ter računalniški programi.

IP ugotavlja, da je zahtevani dokument pravno mnenje odvetnika v zvezi z razlago pogoja iz razpisa za generalnega direktorja RTV Slovenija. V izpodbijani odločbi je organ že sam ugotavljal izpolnjevanje predpostavk za obstoj avtorskega dela. IP njegovemu utemeljevanju v celoti pritrjuje. Kot izhaja iz pravne teorije in prakse, je tudi pravno delo lahko zelo kreativno. Čeprav ne dosega takšne množičnosti, splošne pozornosti in priznanja kot npr. glasbena, književna, likovna ali druga dela »visokih umetnosti«, pa je kreativnost pravnikove izražene misli in besede lahko povsem enakovredna omenjenim področjem. Pri delih s področja prava pride do izraza avtorjevo oblikovanje in vodenje misli obenem z izborom, razdelitvijo in razporeditvijo obravnavanega gradiva, kar vse vodi v končno avtorsko stvaritev.[1] Avstrijska sodna praksa je podelila avtorskopravno varstvo odvetnikovemu osnutku pogodbe, ki je individualnega značaja, če in kolikor je snov v osnutku izbrana v skladu z individualnimi in oblikovalskimi principi, rezultat pa temelji na lastni osebni koncepciji avtorja, ki je snov samostojno intelektualno obdelal, kritično ovrednotil ali pa jo napravil uporabno za konkreten primer.[2] Tudi domača sodna praksa pravnim pisanjem priznava avtorskopravno varstvo.[3] Po mnenju IP so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi kriteriji, da gre za avtorsko delo. Gre za pisno stvaritev, navzven izraženo, s področja pravne znanosti, s katero njen avtor izraža svoje misli, sprejete na podlagi pravnega znanja in ob uporabi ustreznih metod pravne argumentacije, predstavljena so njegova osebna pravna stališča do problematike, ki jo je izpostavil organ. Glede individualnosti IP ugotavlja, da se ta kaže v poznavanju stroke, iz nje izvirajoče izvedbe sklepanja in zgradbe misli. Načini izbora sodne prakse in razporeditev argumentov, kar avtor izpelje na njemu lasten in pregleden način. Avtorjev svojevrsten (inovativen, samosvoj) pristop pa se dodatno kaže v samem pristopu k določenemu pravnemu problemu. Ne izostane pa tudi zadostna mera ustvarjalnosti odvetnika, ki se kaže v osebnem pristopu pri pripravi navedenega dokumenta. Avtor se pri tem loti vprašanja sistematično, saj iz mnenja izhaja, da ker po analizi sodne prakse odgovora v zvezi z razlago pogoja iz javnega razpisa, ni bilo najti, je odvetnik poiskal in analiziral ustrezne pravne predpise. Njegovo delo kaže izvirnost in osebno avtorsko noto. Pri tem IP ugotavlja, da je odvetnik obravnaval pravno vprašanje, ki pokriva več pravnih področji, njegovo izvajanje nedvomno presega običajno obrtno znanje in gre torej za individualno in intelektualno avtorsko delo.^[4] Glede vidika ustvarjalnosti odvetnika kot avtorja IP ugotavlja, da tudi v tem delu ni pomislekov, saj odgovor na pravno vprašanje glede katerega je bil odvetnik povprašan za mnenje, ni izhajal iz že sprejete sodne in upravne prakse, zato je moral odgovor iskati z interpretacijo obstoječe zakonodaje in lastnih izkušenj na tem področju, kot rečeno, pa vsebina njegovega mnenja kot taka ni razvidna iz kakšnega že obstoječega dela. Nedvomno je individualnost botrovala izbiri besed, stavkov in načina podajanja stališča. Odločitev o tem, kako natančno bo posameznik obrazložil svoje stališče, katere besede bo uporabil, kako jih bo strukturiral, razdelil (ali bo uporabil enotno besedilo, točke ipd.), v konkretnem primeru nedvomno izkazuje izpolnjenost kriterija individualnosti dela. Da obravnavani dokument vsebuje zadostno mero individualnosti, kaže tudi dejstvo, da gre za pravno kategorijo, ki dopušča različne možnosti razlage, kar pomeni, da je delo avtorja na določeni ustvarjalni ravni oz. kaže na določeno količino individualnosti. IP torej ugotavlja, da ni dvoma, da obravnavano mnenje v konkretnem primeru predstavlja avtorsko delo. V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je avtor na organ prenesel materialne pravice na opravljenem avtorskem delu.

Iz pogodbe za izvajanje pravnih storitev za Radiotelevizijo Slovenija, ki sta jo sklenila organ in odvetnik z dne 3. 12. 2019, izhaja, da se pogodba sklepa na podlagi četrte č točke prvega odstavka 27. člena Zakona o javnem naročanju za izvajanje pravnih storitev za potrebe naročnika RTV Slovenija. Pravne storitve po tej pogodbi pomenijo zastopanje v sodnih in drugih postopkih ter svetovanje pred in med temi postopki. Odvetnik bo opravljal svoje delo na podlagi naročil zgolj pooblaščene osebe pri organu in ne sme opravljati storitev po pogodbi, če jih ne odobri pooblaščena oseba. V dopisu št. 01-461/2021 z dne 15. 10. 2021 je organ pojasnil, da je odvetnik prejel naročilo za izdelavo pravnega mnenja s strani vodje Pravne pisarne organa. Pravno mnenje je bilo po elektronski pošti poslano pristojnim na Programskem svetu RTV Slovenija, gospodu … in gospodu … in je bilo uporabljeno za delo razpisne komisije. IP ugotavlja in to navaja tudi organ, da pogodba med odvetnikom in organom ne določa prenosa avtorskih pravic s strani odvetnika na organ, iz nje ni mogoče razbrati, da bi se stranki kakorkoli posebej dogovarjali o avtorskih pravicah in njihovem prenosu, zato se na podlagi drugega odstavka 75. člena ZASP šteje, da so bile prenesene na organ tiste (materialne) pravice in v takem obsegu, kot je bistveno za dosego namena pogodbe. Materialne pravice na zahtevanem mnenju so torej porazdeljene med odvetnikom in organom. Kot izhaja iz pravnega mnenja, je bilo izdelano za konkretni postopek javnega razpisa. Namen naročila izdelave avtorskega dela je torej jasen (pridobitev stališča oziroma interpretacije pojma delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih) in iz tega namena izhaja tudi obseg, v katerem so bile prenesene na organ materialne pravice. Upoštevaje drugi odstavek 75. člena ZASP IP ugotavlja, da za dosego namena konkretnega naročila med odvetnikom in organom zagotovo ni bistven prenos pravice reproduciranja za namene posredovanja informacij javnega značaja. V obravnavanem primeru organ ni imetnik pravice reproduciranja (za namen posredovanja informacij javnega značaja), kot ene izmed materialnih avtorskih pravic tretji osebi. IP tako pritrjuje organu, da odvetnik, ki je delo ustvaril, svojih avtorskih pravic s pogodbo ni prenesel na naročnika. Glede na lastnost zahtevane informacije, ki sodi med avtorska dela, mora organ pri obravnavi zahteve upoštevati drugi odstavek 25. člena ZDIJZ. Če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in je imetnik pravice tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled.

IP se zdi pomembno poudariti, da je organ z izpodbijano odločbo prosilcu omogočil dostop, le način seznanitve z zahtevano informacijo je bil omejen na vpogled. Razlogi prosilca, ki jih navaja v pritožbi, da je bil dostop javnosti do dokumenta omejen, ne držijo, saj je bil omogočen vpogled. Prav tako je treba zavrniti njegovo stališče, da je interes javnosti pri načinu seznanitve pomemben, saj to ne drži. Javnost vsebino dokumenta lahko preveri z vpogledom vanj. Prav tako pa ZDIJZ ne daje podlage prosilčevim trditvam, da bi bilo treba v obravnavanem primeru izvesti test prevladujočega interesa javnosti. Za slednje trditve ni najti pravne podlage v določbah ZDIJZ, ki v drugem odstavku 6. člena predvideva tehtanje prevladujočega javnega interesa, saj je ta predviden v primeru omejitev dostopa in ne v primeru omejitve načina seznanitve na vpogled. Glede načina seznanitve je tehtanje upravičenj avtorja in pravice dostopa do informacij javnega značaja opravil že zakonodajalec.

Glede na to, da je prosilec večkrat izpostavil dejstvo, da je bilo zahtevano mnenje plačano z javnimi sredstvi, Pooblaščenec pojasnjuje, da se dostop do zahtevane informacije praviloma dovoli, četudi gre za izjemo od prostega dostopa, če gre za podatke o porabi javnih sredstev (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Vendar pa se ta izjema od izjeme nanaša le na dostop, ne pa tudi na njegovo obliko (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), zato vprašanje, s kakšnimi sredstvi je bila izdelava dokumenta plačana, ni pravno relevantno za odločitev o obliki dostopa do zahtevanega dokumenta.

Prav tako niso pravno relevantne navedbe prosilca, da ne gre za avtorsko varovano delo, ker to ni bilo označeno kot tako in da bi odvetnik in organ upravičeno lahko pričakovala, da se pri uporabi dela, le navede kdo je avtor, sicer pa avtorsko delo ne bi smelo biti varovano z omejitvijo načina dostopa. Avtorska dela uživajo pravno varstvo, tudi če niso zavarovana. Vendar pa registracija po določilu drugega odstavka 174. člena ZASP ustvarja dvojno domnevo, in sicer da gre za avtorsko delo in da avtorske pravice pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot avtor (tako Višje sodišče v Ljubljani v sodbi opr. št. I Cp 1674/2020 z dne 7. 12. 2020). Avtorsko delo nastane s trenutkom stvaritve, s tem trenutkom nastane tudi avtorska pravica, in sicer po samem zakonu (Trampuž, str. 33), zato v skladu s slovensko zakonodajo posebne označbe avtorstva na delu niso pogoj za njegovo varstvo. Avtorsko delo odvetnika je varovano od njegove stvaritve, ne glede na označbo, na način kot to predvideva ZASP in ZDIJZ, v obravnavanem primeru tako, da se omogoči le vpogled vanj.

IP tako zaključuje, da je zahtevani dokument, in sicer pravno mnenje odvetnika …. glede razlage besedila pogoja za javni razpis za generalnega direktorja RTV Slovenija, avtorsko delo. Avtorske pravice na zahtevani dokumentaciji niso bile prenesene na organ. Imetnik avtorskih pravic na programu je odvetnik, ki pa avtorskih pravic izrecno niti konkludentno ni prenesel na organ.

Glede na vse navedeno, je, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, edini dopusten način seznanitve z zahtevanim dokumentom vpogled vanj. Prosilec v pritožbi izrecno zahteva elektronski dostop do dokumenta, zaradi česar se njegova pritožba zavrne kot neutemeljena. Organ je z izpodbijano odločbo tako odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Odvetniške storitve kot avtorska dela, dr. Miha Trampuž, Odvetnik 9/ december 2000, stran 6 do 7.

[2] Pri čemer se avtorja Sedmak B. in Venier E. v članku Avtorska pravica v odvetništvu, Pravna praksa št. 23/2021, str. 6-8, sklicujeta na sodbi avstrijskega Vrhovnega sodišča, opr. št. 4Ob2363/96w in opr. št. 4Ob236/12b.

[3] Glej sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. š. II Cp 1923/2017 z dne 7. 12. 2017: »V člankih je predstavljeno tožničino znanje, pogledi in stališča o temah, ki so bile predmet obravnavanja, tožnica je v njih podala možne razlage predpisov in možna ravnanja, ki so bila v okviru zakonske ureditve za uporabnike najugodnejša in si je pri razlagi posamezne vsebine izmislila konkretne vsebinske in številčne primere, jih povezala z ustreznimi računovodskimi in davčnimi pravili in jih s tem neveščim osebam predstavila na razumljiv in uporaben način ter so bistveno presegali zgolj informativno raven«.

[4] Glej stališče Višjega sodišča v Ljubljani v sodbi V Cpg opr.št. 123/2021 z dne 15. 4. 2021.