prosilec - RTV Slovenija

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do programa vodenja javnega zavoda, ki ga je k prijavi na delovno mesto generalnega direktorja javnega zavoda predložil izbrani kandidat. Organ je zahtevi prosilca ugodil, tako da mu je omogočil vpogled v dokument, zahtevo za posredovanja pa je zaradi varstva avtorske pravice zavrnil. Skladno z določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ organ omogoči dostop do zahtevane informacije zgolj v obliki vpogleda, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, prvič, da gre za informacijo, ki je zavarovana skladno z ZASP, in drugi pogoj, da je imetnik te pravice tretja oseba oziroma da ta pravica ni bila prenesena na organ. IP je ugotovil, da je Program vodenja javnega zavoda RTV Slovenija, ki ga je pripravil …..kot priloga h kandidaturi za razpis za generalnega direktorja RTV Slovenija avtorsko delo. Avtorske pravice na zahtevani dokumentaciji niso bile prenesene na organ. Imetnik avtorskih pravic na programu je stranski udeleženec, ki pa izrecno nasprotuje posredovanju na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Za prenos upravičenj na organ (ne pa za dostop do zahtevanega dokumenta) ni relevantno, da je bil stranski udeleženec kasneje izbran (za generalnega direktorja) in da je bilo z njim sklenjeno delovno razmerje, saj je zahtevani dokument nastal, ko stranski udeleženec (še) ni bil v delovnem razmerju z organom, zato se 101. člen ZASP ne more uporabiti.

ODLOČBA:

Številka: 090-290/2021/4

Datum: 21. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 9. 2021, zoper odločbo št. 0901-15/2021/4 z dne 27. 8. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Radio Televizije Slovenija, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 8. 9. 2021 zoper odločbo Radio Televizije Slovenija št. 0901-15/2021/4 z dne 27. 8. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 31. 7. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval program vodenja javnega zavoda RTV Slovenija, ki ga je …. priložil k prijavi na delovno mesto generalnega direktorja in je bil posredovan za sejo Programskega sveta dne 25. 1. 2021. Informacijo je zahteval v elektronskem zapisu na elektronski naslov.

Organ je z izpodbijano odločbo v prvi točki izreka prosilcu omogočil vpogled v zahtevano informacijo. Z drugo točko izreka izpodbijane odločba pa je zahtevo za prevzem informacije v elektronskem zapisu prek elektronskega naslova zavrnil. S tretjo točko izreka izpodbijane odločbe je odločil, da posebni stroški v postopku izdaje odločbe niso nastali. Iz vsebine obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je v postopek kot stranskega udeleženca pozval ….(v nadaljevanju stranski udeleženec), ki se je pozivu odzval in navedel, da je pripravil dokument sam, z izključnim namenom prijave na razpis za delovno mesto generalnega direktorja. Zahtevani dokument je njegovo avtorsko delo in tako uživa avtorsko pravno varstvo skladno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Gre za dokument, ki ga je pripravil osebno samo z namenom prijave, avtorskopravnih upravičenj pa ni prenesel na organ in je v celoti njihov imetnik. Navaja, da posredovanje njegovega avtorskega dela nepooblaščenim osebam ogroža njegove pravne koristi. Še posebej zato, ker mu ni znano za kakšen namen bo prosilec njegovo delo uporabljal oziroma razpečeval. Vsakršna uporaba dela stranskega udeleženca, ki je v nasprotju z njegovo voljo, lahko okrni njegovo osebnost. Stranski udeleženec nasprotuje posredovanju njegovega avtorskega dela nepooblaščenim osebam. Iz izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da je organ javni zavod in v skladu s prvim odstavkom prvega člena ZDIJZ oseba javnega prava ter nosilec javnih pooblastil, zato mora vsakomur omogočiti prost dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku četrtega člena ZDIJZ. V javnem razpisu za mesto generalnega direktorja z dne 7. 12. 2020 je bilo določeno, da mora kandidat k vlogi priložiti program vodenja RTV Slovenija, v katerem bo predstavil svoja stališča: do položaja in vloge RTV Slovenija v slovenskem medijskem prostoru, do medijske zakonodaje, ki ureja položaj zavoda, do ključnih izzivov na področju programskih, produkcijskih in poslovnih procesov ter na področju financ, do programske, finančne in upravljavske neodvisnosti zavoda, do njegove organizacijske strukture in do srednjeročnega razvoja RTV Slovenija. Po pregledu vsebine programa vodenja, ki ga je predložil kandidat …. za razpisano delovno mesto, je organ ugotovil, da vsebina zahtevanega dokumenta vsebuje naslednja poglavja: Uvodna beseda, Položaj in poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija, Medijska zakonodaja, Organizacijska struktura javnega zavoda RTV Slovenija, Ključni izzivi na področju financ, Ključni vsebinski poudarki programa vodenja. Organ je ugotovil, da predmetni dokument vsebuje naslove poglavij, ki vsebinsko sledijo zahtevi iz javnega razpisa za mesto generalnega direktorja z dne 7. 12. 2020. V postopku odločanja in glasovanja o imenovanju generalnega direktorja, so se s programom vodenja, ki ga je kandidat …stranski udeleženec) predložil k svoji vlogi na razpis, seznanili člani Programskega sveta. Na podlagi zahtev iz razpisa je mogoče sklepati, da so programe vodenja, ki so jih kandidati predložili k svoji vlogi, člani Programskega sveta vsebinsko presojali oz. primerjali, saj so odločevalce zanimala individualna stališča kandidatov do vnaprej določenih tem. Vsebina programa vodenja je bila kriterij, ki so ga člani Programskega sveta upoštevali pri izbiri oziroma glasovanju o posameznem kandidatu. Kandidat, ki je prejel zadostno število glasov, je bil s sklepom Programskega sveta imenovan za generalnega direktorja. Programski svet je dne 25. 1. 2021 sprejel ugotovitveni sklep, da je bil z večino glasov vseh članov programskega sveta za generalnega direktorja RTV Slovenija izvoljen stranski udeleženec. Na podlagi sklepa o imenovanju je izbrani kandidat sklenil pogodbo o zaposlitvi. Predložitev programa vodenja je torej pogoj za uvrstitev med kandidate, o katerih se glasuje in, v primeru izglasovanja, za sklenitev delovnega razmerja v javnem zavodu na mestu generalnega direktorja. Po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so prosto dostopni tisti podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog. Generalni direktor RTV Slovenija lahko le na podlagi imenovanja (izvolitve) opravlja funkcijo vodenja javnega zavoda. Organ ugotavlja, da je v postopku imenovanja vsebina predloženega programa vodenja javnega zavoda izbranega kandidata vplivala na imenovanje in posledično na sklenitev delovnega razmerja in opravljanje javne funkcije, pravno podlago za razkritje informacije predstavlja prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ je ugotovil, da zahtevane informacije ne vsebujejo informacij, ki so po ZDIJZ opredeljene kot izjeme od prosto dostopnih informacij, zato je organ na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevanih informacij dovolil. Prosilec je zahteval, da se mu informacija posreduje v elektronski obliki na njegov elektronki naslov. Organ ugotavlja, da se stranski udeleženec kot avtor zahtevane informacije sklicuje na avtorsko pravico in nasprotuje posredovanju avtorskega dela. Kvalifikacijo avtorskega dela je treba opraviti na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravica (ZASP) v vsakem konkretnem primeru. Pri avtorskih delih se zahteva, da delo izpolnjuje pet predpostavk iz 5. člena ZASP: da gre za stvaritev oz. da je delo rezultat človeškega ravnanja, da delo izhaja s področja književnosti, znanosti ali umetnosti, da je delo rezultat duhovnosti, da je delo izraženo in ga je moč zaznati s človeškimi čuti in da je osebno, izvirno, individualno. Iz vsebinskega pregleda zahtevanega dokumenta izhaja, da je vsebina rezultat človeškega miselnega napora, ki se odraža v podanih osebnih stališčih in ocenah avtorja do obravnavanih tem, strukturi pisanega dela, miselnih sklopih, načinu izražanja in tvorjenju besednih zvez. Delo je rezultat znanja in razmišljanja avtorja, ki jih je z besedami izrazil v pisni obliki na individualen, sebi lasten način. Organ ugotavlja, da zahtevana informacija izpolnjuje vseh pet predpostavk za obstoj avtorskega dela. Avtorsko delo ni bilo ustvarjeno v delovnem razmerju, saj ga je ustvaril avtor v času, ko z organom ni imel pogodbenega razmerja, ki bi urejalo prenos avtorskih pravic. Organ ni pridobil avtorskih pravic na zahtevani informaciji, zato je imetnik pravic tretja oseba. Če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice in je imetnik pravic tretja oseba, organ na podlagi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Organ je tako na podlagi 25. člena ZDIJZ prosilcu omogočil seznanitev z zahtevano informacijo z vpogledom, zahtevo za prevzem informacije v elektronskem zapisu prek elektronskega naslova pa zavrnil.

Iz pritožbe prosilca z dne 8. 9. 2021 izhaja, da se ne strinja s tem, da naj stranski udeleženec ne bi prenesel avtorskih pravic na organ. Stranski udeleženec se je zavedal, da bo s predložitvijo dokumenta k prijavi za generalnega direktorja postal program informacija javnega značaja. Tega naj bi se zavedal še posebej zato, ker je diplomirani pravnik. Na dokumentu tudi ni označeno, da so avtorske pravice pridržane. Javnost bi morala imeti možnost, da se seznani z zahtevano informacijo, saj se nanjo, torej na program dela, stranski udeleženec v javnosti (v intervjujih in raznih drugih zapisih) večkrat sklicuje. S tem v zvezi prilaga tudi dokazila. Ob tem pa še navaja, da bi stranski udeleženec oziroma organ ob posredovanju lahko zahtevala le, da se pri nadaljnji uporabi dosledno spoštuje pravice avtorja.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0901-15/2021/6 z dne 9. 9. 2021, poslal IP.

IP je dne 22. 9. 2021 s pozivom št. 090-290/2021/2 stranskega udeleženca pozval, da se opredeli do pritožbe prosilca. Stranski udeleženec je dne 5. 10. 2021 sporočil, da vztraja pri svoji izjavi, ki jo je podal organu ter da se v celoti strinja z razlogi, ki jih je v izpodbijani odločbi navedel organ.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da Program vodenja javnega zavoda RTV Slovenija, ki ga je pripravil …. kot prilogo h kandidaturi za generalnega direktorja RTV Slovenija na javni razpis (v nadaljevanju program) sodi v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali je zahtevana informacija zavarovana skladno z ZASP in je imetnik pravic tretja oseba, zaradi česar se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo zgolj na vpogled. Pri tem IP poudarja, da avtorsko delo ne pomeni ene od izjem dostopa do informacij javnega značaja, temveč gre le za vprašanje oblike (načina) seznanitve s prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki je sicer avtorskopravno varovana. Organ stoji na stališču, da je program avtorsko delo ter da je stranski udeleženec imetnik pravic, ki niso bile prenesene na organ in zato obstajajo avtorskopravni zadržki za elektronski prenos programa prosilcu. V nadaljevanju se bo IP najprej opredelil do vprašanja programa kot avtorskopravno varovanega dela ter do vprašanja avtorske pravice stranskega udeleženca, čeprav prosilec temu izrecno ne nasprotuje in ne podaja navedb s tem v zvezi, v nadaljevanju pa do utemeljenosti omejitve dostopa zahtevane informacije na podlagi drugega odstavka 25. člena ZASP le na vpogled ter do navedb prosilca s tem v zvezi.

Skladno z določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ organ omogoči dostop do zahtevane informacije zgolj v obliki vpogleda, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, prvič, da gre za informacijo, ki je zavarovana skladno z ZASP, in drugi pogoj, da je imetnik te pravice tretja oseba oziroma da ta pravica ni bila prenesena na organ. Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).

IP je zato najprej ugotavljal, ali je Program vodenja javnega zavoda RTV Slovenija, ki ga je pripravil …. kot prilogo h kandidaturi za generalnega direktorja javnega zavoda RTV Slovenija, katerega posredovanje je bilo prosilcu zavrnjeno, omogočen pa je bil vpogled, zavarovan skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost.

Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti). Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu. Avtorska pravica velja samo za avtorska dela, če teh ni, tudi ni avtorskih pravic (M. Trampuž, Avtorsko pravo, Založba Pravna obzorja, 2000, str. 79). Avtorsko delo je pravni standard, njegov obstoj pa v končni fazi ugotavlja sodišče (ibidem).

V kolikor torej posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke, se šteje, da gre za avtorskopravno varovano delo. Hkrati pa ZASP v drugem odstavku 5. člena našteva primere avtorskih del, pri čemer v 2. točki izrecno navaja pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študij ter računalniški programi. IP pritrjuje organu, da gre v primeru Programa vodenja javnega zavoda RTV Slovenija, ki ga je pripravil …. kot prilogo h kandidaturi za razpis za generalnega direktorja RTV Slovenija za avtorsko delo s področja književnosti. Po mnenju IP so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi kriteriji, da gre za avtorsko delo. Gre za pisno stvaritev, navzven izraženo, s področja književnosti, s katero njen avtor izraža svoje misli, sporočila, občutke in čustva zunanjemu svetu. Ne izostane pa tudi zadostna mera ustvarjalnosti stranskega udeleženca, ki se kaže v osebnem pristopu pri pripravi navedenega dokumenta. Res, kot je navedel organ v izpodbijani odločbi, so bile v javnem razpisu za mesto generalnega direktorja organa določene teme, do katerih naj bi kandidat v programu zavzel stališče, vendar je stranski udeležence že v poimenovanju naziva poglavji od tega odstopil. Prav tako gre za kompleksno besedilo, v katerem avtor izvirno povzema dosedanji položaj in stanje organa, podaja svoje rešitve in vizijo vodenja organa. Njegovo delo kaže izvirnost in osebno avtorsko noto. Pri tem IP ugotavlja, da je Program obravnaval posebna pravna in vprašanja z drugih področji, ki so za vodenje javnega zavoda ključna in nedvomno presega običajno obrtno znanje in gre torej za individualno in intelektualno avtorsko delo.^[1] Glede vidika ustvarjalnosti stranskega udeleženca IP ugotavlja, da tudi v tem delu ni pomislekov, saj kot izhaja iz besedila javnega razpisa ta predpisuje le teme, do katerih naj bi se kandidat opredelil,[2] prav tako pa vsebina kot taka ni razvidna iz kakšnega že obstoječega dela.

Prosilec zahtevanemu dokumentu ne oporeka avtorskopravne vrednosti, meni pa, da je stranski udeleženec na organ prenesel svoje avtorske pravice, saj je bilo delo priloga na javni razpis izbranega kandidata za generalnega direktorja. IP navedenemu stališču prosilca ne more pritrditi, saj ne iz besedila javnega razpisa, ne iz Programa ne izhaja, da bi stranski udeleženec na organ prenesel svoja materialna avtorska upravičenja na Programu. Nasprotno na poziv organa in IP je stranski udeleženec sporočil, da vztraja, da avtorskopravna upravičenja niso bila prenesena in da nasprotuje, da bi bil zahtevani dokument posredovan prosilcu. S tem v zvezi izrecno izpove, da je bil dokument pripravljen za izključen namen prijave na javni razpis. To izhaja pa tudi iz ugotovljenega dejanskega stanja pri organu kot je razviden iz izpodbijane odločbe, in sicer da je bil zahtevani dokument pripravljen le za namen prijave na razpis, kot pogoj za uvrstitev med kandidate, o katerih glasuje Programski svet organa. IP tako ugotavlja, da dejstvo, da je bil zahtevani dokument priloga h kandidaturi za javni razpis na prenos avtorskih upravičenj na organ ne vpliva, saj je bil program le pogoj za uvrstitev kandidat in ni šlo kot na primer pri javnem natečaju za določeno avtorsko delo, kjer je namen pridobiti avtorsko delo, ampak je šlo za zaposlitev oziroma izbor kandidata za generalnega direktorja.

Nadalje se IP strinja tudi s stališčem organa, da za prenos upravičenj na organ (ne pa za dostop do zahtevanega dokumenta) tudi ni relevantno, da je bil stranski udeleženec kasneje izbran (za generalnega direktorja) in da je bilo z njim sklenjeno delovno razmerje. V skladu s 101. členom ZASP se, kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka pripadejo pravice iz prejšnjega odstavka delojemalcu, s tem da delodajalec lahko zahteva njihov ponovni izključni prenos proti plačilu primernega nadomestila. IP navaja, da je določba 101. člena jasna, da se na delodajalca prenesejo vse materialne pravice in vse druge pravice avtorja za obdobje 10 let od dokončanja dela. Ker je zahtevani dokument nastal, ko stranski udeleženec (še) ni bil v delovnem razmerju z organom, se 101. člen ZASP ne more uporabiti in tako predstavljati pravne podlage za prenos materialnih avtorskih upravičenj na zahtevanem delu iz stranskega udeleženca na organ. Prav tako pa iz javno dostopnih dokumentov organa ne izhaja, da bi bil zahtevani dokument del kakšnega drugega dokumenta organa (na primer letnega načrta organa oziroma podobno), ki bi bil javno dostopen in bi tako vsebovan v njem ter dostopen brez omejitev javnosti.

IP se zdi pomembno poudariti, da je organ z izpodbijano odločbo prosilcu omogočil dostop, le način seznanitve z zahtevano informacijo je bil omejen na vpogled. Razlogi prosilca, ki jih navaja v pritožbi, da je bil dostop javnosti do dokumenta omejen, ne držijo, saj je bil omogočen vpogled. Prav tako je treba zavrniti njegovo stališče, da je interes javnosti pri načinu seznanitve pomemben, pri čemer navaja, da javnost tako ne more preveriti izjav stranskega udeleženca, ki jih podaja v javnosti, sklicujoč se na svoj program, saj to ne drži. Javnost vsebino dokumenta lahko preveri z vpogledom vanj. Prav tako pa ZDIJZ ne daje podlage prosilčevim trditvam, da bi bilo treba v obravnavanem primeru izvesti test prevladujočega interesa javnosti. Za slednje trditve ni najti pravne podlage v določbah ZDIJZ, ki v drugem odstavku 6. člena predvideva tehtanje prevladujočega javnega interesa, saj je ta predviden v primeru omejitev dostopa in ne v primeru omejitve načina seznanitve na vpogled. Glede načina seznanitve je tehtanje upravičenj avtorja in pravice dostopa do informacij javnega značaja opravil že zakonodajalec.

Prav tako niso pravno relevantne navedbe prosilca, da ne gre za avtorsko varovano delo, ker to ni bilo označeno kot tako in da bi stranski udeleženec in organ upravičeno lahko pričakovala, da se pri uporabi dela, le navede kdo je avtor, sicer pa avtorsko delo ne bi smelo biti varovano z omejitvijo načina dostopa. Avtorska dela uživajo pravno varstvo, tudi če niso zavarovana. Vendar pa registracija po določilu drugega odstavka 174. člena ZASP ustvarja dvojno domnevo, in sicer da gre za avtorsko delo in da avtorske pravice pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot avtor (tako Višje sodišče v Ljubljani v sodbi opr. št. I Cp 1674/2020 z dne 7. 12. 2020). Avtorsko delo nastane s trenutkom stvaritve, s tem trenutkom nastane tudi avtorska pravica, in sicer po samem zakonu (Trampuž, str. 33), zato v skladu s slovensko zakonodajo posebne označbe avtorstva na delu niso pogoj za njegovo varstvo. Avtorsko delo stranskega udeleženca je varovano od njegove stvaritve, ne glede na označbo, na način kot to predvideva ZASP in ZDIJZ, v obravnavanem primeru tako, da se omogoči le vpogled vanj.

IP tako zaključuje, da je zahtevani dokument, in sicer Program vodenja javnega zavoda RTV Slovenija, ki ga je pripravil …..kot priloga h kandidaturi za razpis za generalnega direktorja RTV Slovenija avtorsko delo. Avtorske pravice na zahtevani dokumentaciji niso bile prenesene na organ. Imetnik avtorskih pravic na programu je stranski udeleženec, ki pa izrecno nasprotuje posredovanju na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

Glede na vse navedeno, je, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, edini dopusten način seznanitve z zahtevanim dokumentom vpogled vanj. Prosilec v pritožbi izrecno zahteva elektronski dostop do dokumenta, zaradi česar se njegova pritožba zavrne kot neutemeljena. Organ je z izpodbijano odločbo tako odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Glej stališče Višjega sodišča v Ljubljani v sodbi V Cpg opr.št. 123/2021 z dne 15. 4. 2021.

[2] »Kandidatova vloga mora vsebovati življenjepis in program vodenja RTV Slovenija, v katerem predstavi svoja stališča: - do položaja in vloge RTV Slovenija v slovenskem medijskem prostoru, - do medijske zakonodaje, ki ureja položaj zavoda, - do ključnih izzivov na področju programskih, produkcijskih in poslovnih procesov ter na področju financ, - do programske, finančne in upravljavske neodvisnosti zavoda, - do njegove organizacijske strukture in - do srednjeročnega razvoja RTV Slovenija.«