prosilec - Direkcija RS za infrastrukturo

POVZETEK:

Organ je z odločbo zahtevi prosilca v delu ugodil, v delu pa jo je zavrnil zaradi neobstoja informacije javnega značaja ter zaradi izjem od dostopa po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zoper odločbo organa sta pritožbi vložila prosilec in stranski udeleženec. Prosilec se je pritožil zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe, s katero mu je bil dostop do zahtevanih podatkov zavrnjen, ker niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, stranski udeleženec pa zoper 1. in 2. točko izreka izpodbijane odločbe, v delu, v katerem je organ zahtevi prosilca ugodil. IP je v pritožbenem postopku vpogledal v predmetne podatke in sledil odločitvi organa, razen v delu varovanih osebnih podatkov, ki se nanašajo na naziv pri podpisu direktorja stranskega udeleženca. V zvezi z navedbami stranskega udeleženca glede poslovne skrivnosti Joint venture pogodbe je IP ugotovil, daj predmetni podatki izkazujejo izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, in je podlaga za njihovo razkritje drugi odstavek 35. člena ZJN-3 in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato ni mogoče uveljaviti izjeme varstva poslovne skrivnosti. Glede podatkov iz Gradbenega dnevnika o strojih pa je IP ugotovil, da predstavljajo podatke, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev razpisne dokumentacije in tudi na porabo javnih sredstev, drugi podatki pa ne razkrivajo informacij, ki bi vplivale na konkurenčni položaj stranskega udeleženca, da bi mu bila lahko z njihovim razkritjem na trgu povzročena občutna, ampak izkazujejo splošne informacije o poteku del. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil v celoti, pritožbi stranskega udeleženca pa ugodil le v delu varovanih osebnih podatkov, ki se nanašajo na naziv pri podpisu direktorja stranskega udeleženca.

ODLOČBA:

Številka: 090-289/2021/3

Datum: 11. 11. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 - ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi družbe … (nadaljevanju: prosilec), z dne 27. 7. 2021, in družbe … (nadaljevanju: stranski udeleženec), z dne 5. 8. 2021, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-33/2021-9 z dne 20. 7. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi stranskega udeleženca z dne 5. 8. 2021 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, št. 090-33/2021-9 z dne 20. 7. 2021, delno odpravi ter se odloči:

• »Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati odločbi št. TPD/TG/03/8 z dne 13. 1. 2014 in št. TPD/TG/03/10 z dne 13. 1. 2014, na način, da v odločbah prekrije še osebni podatek o nazivu podpisanega direktorja stranskega udeleženca.«.

2. V preostalem delu se pritožba stranskega udeleženca zavrne.

3. Pritožba prosilca se zavrne v celoti.

4. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo, št. 061-0002-NŠF/21 z dne 31. 5. 2021, zahteval določene dokumente stranskega udeleženca kot izbranega ponudnika iz projekta »Obvoznica Škofja Loka – II. In III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe«, in sicer:

• Pogodbo o delitvi del med partnerji v skupini ponudnikov …j – vodilni partner, … – partner in … – partner;
• Odločbo o imenovanju vodilnega kadra za gradnjo predora Sten;
• kopijo gradbenih dnevnikov za gradnjo predora Sten;
• mesečne in končno situacijo ter delilnik iz mesečnih in končne situacije, iz katerih bo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu;
• končni obračun za projekt »Obvoznica Škofja Loka - II. In III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe«.

Navedel je, da želi zaradi zaščite lastnega in javnega interesa dobiti informacijo, katera gradbena dela so opravljali konzorcijski partnerji v skupni izvedbi projekta, torej katera dela je opravljal stranski udeleženec ter katera … Tudi sam je bil v fazi razpisa ponudnik za pridobitev predmetnega projekta. Navedel je tudi, da je po informacijah gradnjo predora Sten na tem projektu izvedel partner v skupini ponudnikov … v ponudbo za projekt »Gradnja odseka železniške proge Maribor – Šentilj – d.m. od km 595+600 glavne železniške proge št. 30 Zidani Most – Šentilj – d.m., št. objave JN003317/2019, pa je referenco za gradnjo predora na projektu »Obvoznica Škofja Loka - II. In III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe«, predložil stranski udeleženec. Za listine prosi zato, da bo jasno in nedvoumno razvidno, kdo od partnerjev ali morebitnih podizvajalcev je opravljal katera dela na projektu »Obvoznica Škofja Loka - II. In III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe«, saj so se reference iz naslova tega projekta uporabile za pridobitev projekta »Gradnja odseka železniške proge Maribor – Šentilj – d.m. od km 595+600 glavne železniške proge št. 30 Zidani Most – Šentilj – d.m.«.

Z dopisom št. 090-33/2021/2 z dne 15. 6. 2021 je organ pozval prosilca na dopolnitev zahteve, z dopisom št. 090-33/2021/3 z dne 15. 6. 2021 pa stranskega udeleženca povabil, da vstopi v postopek kot stranski udeleženec.

Prosilec je zahtevo dopolnil z dopisom št. 066-0002-NŠF/21 z dne 18. 6. 2021. Stranski udeleženec pa je priglasil stransko udeležbo z dopisom z dne 23. 6. 2021.

Organ je nato z dopisom št. 090-33/2021/7 z dne 6. 7. 2021 seznanil prosilca s priglasitvijo stranske udeležbe ter izdal sklep št. 090-33/2021/8 z dne 20. 7. 2021, s katerim je stranskemu udeležencu v predmetnem postopku priznal status stanskega udeleženca.

Organ je nato o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-33/2021-9 z dne 20. 7. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), na način, da je:

• ugodil zahtevi za dokument »gradbeni dnevnik za predor Sten za obdobje 5. 2. 2014 do 23. 8. 2015, 540 dnevnih poročil – vpisov (1097 strani);
• zaradi varstva osebnih podatkov delno ugodil zahtevi za dostop, na način da se prekrijejo:
• rojstni datum v 1. vrstici izreka odločbe št. TPD/TG/03/8 z dne 13. 1. 2014 (1. stran);
• rojstni datum v 1. vrstici izreka odločbe št. TPD/TG/03/10 z dne 13. 1. 2014 (1. stran) rojstni datum v 1. vrstici izreka;
• rojstni datum in naslov v 1. in 2. vrstici šestega odstavka 3. člena v dokumentu »joint venture pogodba v zadevi »Postopek oddaje naročila za izvedbo dela Obvoznica Škofja Loka – II. in III. etapa – dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe« z dne 6. 9. 2013 (7 strani);
• zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na:
• mesečne in končne situacijo ter delilnik iz mesečnih in končne situacije, iz katerih bo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu;
• končni obračun za projekt »Obvoznica Škofja Loka - II. In III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe«.

Organ je, upoštevaje definicijo informacije javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ugotovil, da zahtevana dokumentacija obstaja deloma, in sicer:

• zahtevano pogodbo po 1. alineji zahteve predstavlja joint venture pogodba v zadevi »Postopek oddaje naročila za izvedbo dela Obvoznica Škofja Loka – II. in III. etapa – dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe« z dne 6. 9. 2013, 7 strani (v nadaljevanju: Joint venture pogodba);
• zahtevano odločbo predstavljata odločbi št. TPD/TG/03/8 z dne 13. 1. 2014 in št. TPD/TG/03/10 z 13. 1. 2014; in
• zahtevani gradbeni dnevnik predstavlja gradbeni dnevnik za predor Sten za obdobje 5. 2. 2014 do 23. 8. 2015, 540 dnevnih poročil – vpisov, 1097 strani (v nadaljevanju: Gradbeni dnevnik).

Ker navedena dokumentacija obstaja in izvira iz delovnega področja organa, to pomeni, da predstavlja informacijo javnega značaja. V zvezi z zahtevanimi mesečnimi in končno situacijo ter delilnikom iz mesečnih in končne situacije, iz katerih bo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu, ter končnim obračunom za projekt »Obvoznica Škofja Loka - II. In III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe«, pa je organ ugotovil, da s temi dokumenti ne razpolaga. Ob tem je pojasnil, da so se dela po 18. členu predmetne pogodbe izvajala po Pogojih gradbenih pogodb FIDIC (rdeča knjiga), in v skladu s temi pogoji je končna situacija enaka končnemu obračunu (člen 14.11). V nadaljevanju je organ ugotavljal, ali je podana katera od izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ in ugotovil izjemi po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Najprej je organ ugotavljal, ali se v zaprošeni dokumentaciji nahajajo podatki, ki predstavljajo varovane osebne podatke po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s tem je izpostavil Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2017 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) ter pojma osebnega podatka in obdelave osebnih podatkov po tej uredbi. Ugotovil je, da se v delu zahtevane dokumentacije, s katero organ razpolaga, nahajajo osebna imena (imena in priimki) ter rojstni datumi določenih oseb, ki imajo različen status z vidika varstva osebnih podatkov. Navedena so imena in priimki pooblaščenih oseb gospodarskih subjektov in ker so imena in priimki direktorjev kot zakonitih zastopnikov javni, jih ni treba obravnavati kot varovanih osebnih podatkov. Organ je ugotovil tudi, da so v Joint venture pogodbi navedeni osebni podatki o pooblaščencu družbe … (po pooblastilu direktorja družbe), in sicer ime, priimek, rojstni datum in naslov bivališča. Ugotovil je tudi, da so podatki o njegovem rojstnem datumu in naslovu bivališča varovani osebni podatki, med tem ko podatek o imenu in priimku osebe, ki jo je zakoniti zastopnik pooblastil za opravljanje aktov (tudi za podpisovanje celotne dokumentacije v imenu družbe), povezanih s predmetnim postopkom javnega naročanja, ni varovan. Organ je ugotovil tudi, da so v dokumentaciji navedeni podatki o imenih in priimki pooblaščenih inženirjev. Le-ti so vpisani v Imenik Inženirske zbornice Slovenije, ki je javno dostopen na spletni strani Inženirske zbornice Slovenije. Imena in priimki pooblaščenih inženirjev so javni, zato njihovih imen in priimkov ni potrebno obravnavati kot varovanih osebnih podatkov in jih je torej dovoljeno obdelovati oziroma razkriti s posredovanjem informacij prosilcu. Ker sta v imeniku javno objavljena tudi podatka o izobrazbi in identifikacijska št. pooblaščenega inženirja, gre prav tako za javen podatek, ki ga je dovoljeno obdelovati v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Objavljeni pa niso podatki o rojstvu pooblaščenega inženirja, in ker ne obstoji nobena pravna podlaga, ki bi določala, da je ta podatek javen, je organ ugotovil, da gre za varovane osebne podatke. Organ pa je, upoštevaje določbo 7. člena ZDIJZ, ugotovil še, da so varovani osebni podatki navedeni tako, da jih je mogoče izločiti iz zaprošene dokumentacije, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, hkrati pa dokumenti kljub zakritim podatkom še vedno ohranjajo vsebino in celovitost, zato je odločil o delnem dostopu do dokumentov, na način, da se prekrijejo varovani osebni podatki, kot to izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

ZDIJZ v 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja določa podatek, ki je skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, opredeljen kot poslovna skrivnost. Področje poslovne skrivnosti ureja Zakon o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[1], ki pojem poslovne skrivnosti določa v 2. členu. V nadaljevanju je navedel, da je stranski udeleženec v priglasitvi svoje udeležbe navedel, da celotna zaprošena dokumentacija  predstavlja njegovo poslovno skrivnost in je zato ni dovoljeno razkriti. Navedel je, da bi mu v primeru razkritja nastala dejanska škoda in da bi bila hkrati ogrožena konkurenčna prednost družbe, saj so v dokumentaciji navedeni primeroma tržno in komercialno občutljivi podatki. Navedel je tudi, da zahtevana dokumentacija ne predstavlja podatkov, ki bi vplivali na razvrstitev ponudbe, zato ni mogoče uporabiti določil v zvezi z javnostjo veljavnega Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[2], ter da je zahtevana dokumentacija nastala po oddaji javnega naročila in tudi zato ni mogoče uporabiti določil v zvezi z javnostjo iz veljavnega ZJN-3. Stranski udeleženec je poudaril tudi, da prosilec ni pojasnil, zakaj potrebuje zaprošeno dokumentacijo in kako bi njeno razkritje prispevalo k večji transparentnosti , pri čemer se sklicuje na sodno prakso Ustavnega sodišča (npr. odločba št. Su-XIV-1/20-12 z dne 17. 7. 2020). Organ je v zvezi z zahtevano dokumentacijo, s katero razpolaga, ugotovil, da na nobenem od dokumentov ni oznake »POSLOVNA SKRIVNOST« oziroma druge primerljive oznake. Stranski udeleženec torej organa ni predhodno seznanil s tem, da določen dokument zanj predstavlja njegovo poslovno skrivnost in torej v danih okoliščinah ni razumno ukrepal, da bi podatke ohranil kot poslovno skrivnost, zaradi česar ni izpolnjen eden od osnovnih pogojev za obstoj poslovne skrivnosti. Velja tudi, da določenega podatka naknadno (za nazaj) ni mogoče označit kot poslovno skrivnost, ampak mora biti že od začetka označen kot takšen, saj le-to gospodarski družbi omogoča, da bo vsakdo, ki se bo s tem podatkom seznanil, poskrbel, da podatek ostane zaupen. Poslovna skrivnost je namreč le tisti podatek, ki ni splošno znan ali lahko dosegljiv osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Nadalje je ugotovil, da Gradbeni dnevnik po svoji ne more predstavljati poslovne skrivnosti, saj gre za dokument, s katerim se izkazujejo splošne informacije o poteku del. Ne vsebuje namreč vpisov, ki bi razkrivali posebna znanja, metode dela, kadrovske strukture ali opremo izbranega ponudnika (smiselno enako je IP odločil v odločbi št. 090-56/2013/19 z dne 30. 5. 2013). Prav tako ne moreta predstavljati poslovne skrivnosti obe zahtevani odločbi, saj gre za podatek o tem, kdo je pristojen kot odgovorni vodja del na posameznem objektu, in torej ne gre za podatek, ki bi razkrival kadrovsko strukturo ali organizacijo določenega izvajalca. Ugotovil pa je tudi, da ne more po svoji vsebini predstavljati poslovne skrivnosti Joint venture pogodba, saj so v njej nanizani splošni podatki o pravicah in obveznostih partnerjev na projektu. V njej torej ni nobenih podatkov, ki bi razkrivali posebna znanja, metode dela, kadrovsko strukturo ali opremo partnerjev. Ker torej stranski udeleženec teh dokumentov ni označil za svojo poslovno skrivnost in ker gre za dokumente, ki ne vsebujejo posameznih znanj, metod dela, kadrovske strukture ali opreme izvajalca, organ ni mogel pritrditi argumentom stranskega udeleženca glede obstoja poslovne skrivnosti in tudi ne argumentom o potencialnem nastanku škode in vplivu na konkurenčno prednost izvajalca. Omenjena odločba Ustavnega sodišča pa se nanaša na povsem drugačno dejansko stanje in povsem drugo pravno vprašanje. Povedano drugače, organ je ugotovil, da ni izpolnjen noben pogoj za obstoj poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS.

Upoštevaje navedeno je organ odločil o delnem dostopu, na način, da se v dokumentih prekrijejo varovani osebni podatki, kot to izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Kot že navedeno, organ je v zvezi z zahtevanimi mesečnimi in končno situacijo ter delilnikom iz mesečnih in končne situacije ugotovil, da iz njih ne izhaja, katera dela je opravil posamezni partner na projektu, in prav tako ti podatki ne izhajajo iz končnega obračuna za projekt »Obvoznica Škofja Loka - II. In III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe«. Organ je namreč pri pregledu mesečnih in končne situacije ugotovil, da je iz le-teh razviden popis del (kot je bil naveden v razpisni dokumentaciji in nato v ponudbi izbranega ponudnika) z obračunanimi količinami (kot so bile vsako mesečno potrjene z Gradbeno knjigo) in pripadajočimi cenami (kot so to navedene v ponudbi izbranega ponudnika) ter nato skupna zaračunana vrednost po posamezni situaciji (navedene so tako vrednosti z DDV, vrednost DDV in vrednost brez DDV). Nadalje je iz situacije razvidno, kakšen del v celoti obračunane vrednosti posamezne situacije se nakaže vodilnemu partnerju in kakšen del partnerju. V nobeni situaciji pa ni podatka o tem, katera dela je opravil kateri od gospodarskih subjektov, ki so sodelovali pri izvajanju pogodbenih del. Organ tako ne razpolaga niti z začasnimi niti s končno situacijo, iz katere bi bilo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu. Prav tako ne razpolaga s končnim obračunom, iz katerega bi bilo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu. Dokumentov, katerih posredovanje v tem delu zahteva prosilec, organ ni izdelal in jih tudi ni prejel od tretjih oseb. Po določbah ZDIJZ organ ni dolžan ustvarjati novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi prosilca, temveč je njegova dolžnost posredovati le obstoječe dokumente in torej ni dolžan kreirati novih dokumentov samo zato, da bi z njimi odgovoril na vprašanja prosilca. Upoštevaje navedeno je organ zahtevo za dostop do mesečnih in končne situacijo ter delilnika iz mesečnih in končne situacije, iz katerih bo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu, ter končnega obračuna za projekt »Obvoznica Škofja Loka - II. In III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe«, iz katerega bo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu, zavrnil. Organ je v izpodbijani odločbi navedel tudi, da bo dokumentacija, dostop do katere je prosilcu omogočil, posredovana prosilcu po pravnomočnosti izpodbijane odločbe, na e-naslov.

Prosilec je z vlogo z dne 19. 7. 2021 v delu nasprotoval priglasitvi udeležbe stranskega udeleženca v predmetnem postopku. Meni, da gre pri zahtevani pogodbi, mesečnih in končni situaciji ter odločbi o imenovanju vodilnega kadra za javne dokumente po drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Kadar gre za podatke ali listine, ki so javni po zakonu, je stranka postopka samo prosilec v skladu s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ. Pri preostalih listinah priglasitvi ne nasprotuje, saj se zahteva nanaša na listine, ki so skupne organu in stranskemu udeležencu, zaradi česar stranski udeleženec izkazuje pravni interes za udeležbo v postopku. Glede sklepov o poslovni skrivnosti stranskega udeleženca pa je navedel, da z njimi ni seznanjen, ne glede na to pa meni, da kot poslovna skrivnost ne morejo biti vnaprej določene vse listine, ki so predmet zahteve in se nanašajo na izvedbo javnega naročila, in ne zgolj ponudbena dokumentacija. Prosilec tako meni, da so neutemeljene navedbe stranskega udeleženca, da celotna zaprošena dokumentacija oziroma celotna dokumentacija, ki se nanaša ali utegne nanašati na predmetno zadevo, predstavlja poslovno skrivnost. Sklicevanje stranskega udeleženca na 2. člen ZPosS je neupoštevno, saj gre po vedenju prosilca za dokumente, ki so nastali pred začetkom veljavnosti tega zakona (veljati je začel 20. 4. 2019) in bi se torej morali navedbe stranskega udeleženca presojati po določbah Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[3]. Četudi pa bi veljale določbe ZPosS, pa niso izpolnjeni pogoji za sklicevanje na določbe 2. člena tega zakona (npr. pogodba nima tržne vrednosti). Nadalje je navedel, da mesečne situacije, ki jih je stranski udeleženec izstavljal na projektu, in končna situacija, vsebujejo ravno (javne) podatke po 35. členu ZJN-3, torej specifikacijo storitve ali gradnje, količino, ceno na enoti, vrednost postavke in skupno vrednost posamezne situacije. Enako velja za pogodbo o delitvi del med partnerji v skupini ponudnikov in delitev plačila, kar pa mora biti skladno s specifikacijo ponudnika oziroma cenami na enoto. Delež plačila, ki pripada posameznemu partnerju, pa je nedvomno tudi podatek o porabi javnih sredstev. Tudi končni obračun predstavlja dokument, iz katerega izhaja končna vrednost izvedenih del in obveznosti organa do stranskega udeleženca in obratno, kar je vezano na porabo javnih sredstev. Gradbeni dnevnik predstavlja dokazilo o izvajanju del, na podlagi katerih so bile obračunane količine v knjigi obračunskih izmer in izstavljene mesečne in končna situacija, tako da gre tudi v tem primeru za dokumentacijo, povezano s porabo javnih sredstev. Kar zadeva odločbo o imenovanju vodilnega kadra, pa gre za izpolnjevanje zakonskih predpisov (določb GZ oziroma prej veljavnega ZGO-1), saj je izvajalec dolžan imenovati odgovornega vodjo del za gradnjo in to ime navesti tudi na gradbiščni tabli, zaradi česar ne gre za poslovno skrivnost. Nadalje je navedel, da gre v konkretnem primeru za javni interes, saj je le-ta neločljivo povezan s področjem javnega naročanja, med katere sodi tudi predmetni projekt. Preglednost informacij o javnih naročilih in izvedbi le-teh zagotavlja konkurenčnost, kar je nedvomno v javnem interesu. Podrejeno pa je navedel še, da je organ dolžan upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, in ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP ter Upravnega in Vrhovnega sodišča. Upoštevaje navedeno je tako prosilec mnenja, da mu je potrebno omogočiti seznanitev z zahtevanimi dokumenti, saj ne gre za izjeme za zavrnitev seznanitve, ki so bile določene z ZJN-3 in ZDIJZ. Glede sklicevanja stranskega udeleženca na vse možne izjeme za preprečitev in zavrnitev dostopa po 6. členu ZDIJZ pa je navedel, da gre za pavšalne in neutemeljene navedbe, katerim ni mogoče slediti, saj gre za javno dokumentacijo (pogodba, odločba, mesečne in končna situacija) in dokumentacijo, za katero velja izjema od izjem po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (Gradbeni dnevnik, končni obračun). Glede sklicevanja stranskega udeleženca, da ne gre za dokumentacijo, ki bi vplivala na razvrstitev ponudbe v okviru meril, pa je navedel, da so le-te zavajajoče. Prosilec se je namreč skliceval na to, da gre za dokumentacijo, ki je javna na podlagi določb drugega odstavka 35. člena ZJN-3 in 5. člena ZDIJZ ter da gre za izjemo od izjem po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje je navedel, da se zahtevana dokumentacija nedvomno nanaša na javno naročilo, saj gre delno za ponudbeno dokumentacijo (pogodba), delno pa za dokumentacijo o izvedbi del (Gradbeni dnevnik, mesečne in končna situacija itd.). Četudi je del dokumentacije nastal po oddaji javnega naročila, to ne spremeni dejstva, da gre za informacije oziroma dokumentacijo javnega značaja, za katero se uporabljajo določbe ZJN-3 in ZDIJZ. Glede navedb stranskega udeleženca, da prosilec ni izkazal zahteve, pa je navedel, da bi moral organ prosilca pozvati na dopolnitev, če bi menil, da je ta nepopolna. Prerekal pa je tudi navedbe stranskega udeleženca, da želi prosilec neosnovano pridobiti dokumentacijo o konkurenčnih prednosti. Mnenja je, da želi pridobiti dokumentacijo zaradi varovanja javnega interesa, ki se kaže v preglednosti informacij v postopku oddaje in izvedbi javnega naročila, kot tudi zaradi varovanja javnega interesa, povezanega s porabo javnih sredstev. Prosilcu ni potrebno navajati obrazložitve testa interesa javnosti, opredelitve, ali je informacija pripravljena in na voljo itd., saj prosilcem ZDIJZ tega ne nalaga. Organ je tisti, ki mora odločiti o zahtevi, upoštevajoč zakonske predpise in pravno prakso, ki je vzpostavljena na tem področju.

Prosilec je nato vložil tudi pritožbo zoper odločbo organa, z dne 27. 7. 2021, iz vseh pritožbenih razlogov ter IP predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in odpravi 3. točko izpodbijane odločbe ter odloči, da mora organ prosilcu posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

• mesečne in končne situacije ter delilnik mesečnih in končne situacije, iz katerih bo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu;
• končni obračun za projekt, iz katerega bo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu.

Navedel je, da so navedbe organa v zvezi z mesečnimi in končno situacijo neutemeljene in same s sabo v nasprotju. Organ sprva navaja, da zahtevani dokumenti (začasne in končna situacija, končni obračun) ne obstajajo, nato pa navaja, da sicer razpolaga z mesečnimi in končnimi situacijami ter računi, na podlagi katerih so bila izvedena plačila posameznim gospodarskim subjektom. Poudaril je, da torej očitno zahtevana dokumentacija (vsaj v določenem obsegu) obstaja, vendar po navedbah organa vsebinsko ni takšna, da bi bilo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu. Prosilec tako meni, da ne gre enačiti situacije, ko zahtevani dokument sploh ne obstaja, s situacijo, ko zahtevani dokument obstaja, vendar z morebitno pomanjkljivo vsebino, kot jo je navedel prosilec. Če zahtevani dokument obstaja, potem zahteve prosilca ni mogoče zavrniti z obrazložitvijo, da slednji ne obstaja, saj gre v tem primeru za kršitev določb ZDIJZ. Prosilec se sicer strinja z organom v delu, ko slednji navaja, da organ ni dolžan ustvarjati novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi prosilca, temveč je dolžan omogočiti dostop do že obstoječih informacij. V zvezi s tem je navedel, da je zahteval od organa dostop do že obstoječih dokumentov in tudi ni navajal, da bi moral organ postopati v smeri zbiranja informacij, opravljanja raziskav itd.. Kar zadeva začasne in končno situacijo gre že po navedbah organa nedvomno za obstoječe dokumente oziroma informacije. V zvezi s tem je prosilec navedel, da je mogoče iz začasnih in končne situacije ugotoviti, katera dela je opravil posamezni partner, ker je organ navedel, da je iz teh dokumentov razviden popis del z obračunanimi količinami, pripadajočimi cenami ter skupna zaračunana vrednost po posamezni situacij. Ker so bila gospodarskim subjektom izvedena neposredna plačila, je zato mogoče s pregledom popisa del oziroma izvedenih postavk, obračunanih količin in cen, ugotoviti, katera dela so vezana na posamezni gospodarski subjekt v posamezni izstavljeni/prejeti situaciji. Četudi po navedbah organa ni v nobeni situaciji podatka o tem, katera dela so vezana na posamezni gospodarski subjekt, ni mogoče slediti navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo. Zato je zavrnitev zahteve prosilca neutemeljena, neutemeljena pa je tudi iz razloga, ker je prosilec očitno zahteval več podatkov, kot po navedbah organa izhajajo iz začasnih in končne situacije ter je organ prosilcu dolžan omogočiti dostop do (manj) podatkov, s katerimi evidentno razpolaga. Glede končnega obračuna je organ navedel, da je končna situacija enaka končnemu obračunu, kar sicer lahko drži, če so se dela izvajala po Pogojih gradbenih pogodb FIDIC (rdeča knjiga), kar pa prosilec ne more preveriti, saj ni prejel nobenega od zahtevanih dokumentov. Upoštevajoč dejstvo, da je organ prosilcu posredovanje fotokopije končne situacije zavrnil, ker dokument ne obstaja, prosilec utemeljeno meni, da je tudi sklicevanje organa na neobstoj končnega obračuna sporno in da obstaja tudi ta dokument, ravno tako kot začasne in končna situacija. Na podlagi navedenega tako prosilec meni, da je odločba organa v 3. točki izreka nezakonita in da organ z zavrnitvijo posredovanja fotokopij zahtevanih dokumentov krši 5. člen ZDIJZ.

Stranski udeleženec je prav tako vložil pritožbo zoper odločbo organa, z dne 5. 8. 2021, iz vseh pritožbenih razlogov. Ponovno je izpostavil, da celotna zaprošena dokumentacija oziroma celotna dokumentacija v vseh delih in oblikah, vključno z vsemi informacijami, ki se nanašajo ali utegnejo nanašati na predmetno zadevo in/ali stranskega udeleženca, predstavlja poslovno skrivnost, ki je ni dovoljeno razkriti. V smislu predhodno navedene dokumentacije nadalje ne gre spregledati, da ima zadevna dokumentacija skladno z določbami 2. člena ZPosS v zvezi z določbami 35. člena ZJN-3 lastnost poslovnih skrivnosti, ki jih organ ne sme razkriti niti na podlagi določb prvega in četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 niti na podlagi določb 2. člena ZPosS. V primeru razkritja zadevnih dokumentov in informacij bi stranskemu udeležencu nastala ne samo dejanska škoda, temveč bi bila v primeru razkritja zadevnih dokumentov in informacij ogrožena tudi konkurenčna prednost družbe (primeroma tržno in komercialno občutljivi podatki). V okviru presoje predmetne zadeve nadalje ne gre spregledati ustaljene prakse Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: DRK), da statusa javnih podatkov v okviru javnih naročil ne pridobijo tudi vsi podatki, ki jih ponudniki vpišejo v take obrazce, temveč se javnost teh podatkov ugotavlja kazuistično po posameznih podatkih.[4] V smislu določb 6. člena ZDIJZ se je tako skliceval na vsako in vse možne izjeme za preprečitev in zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij, pri čemer ne gre spregledati, da v predmetni zadevi interes za razkritje primarno niti ni podan, oziroma podredno, ni močnejši od interesa naslovnika in stranskega udeleženca za omejitev dostopa do zahtevanih informacij. Zahtevana dokumentacija v smislu presoje določb drugega odstavka 35. člena ZJN-3 niti ne predstavlja dokumentacije, informacij in/ali podatkov, ki bi vplivali na razvrstitev ponudbe (v okviru drugih meril). Zahtevana dokumentacija v smislu presoje četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 niti ne predstavlja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Prosilec torej zahteva dokumentacijo, ki ni vplivala na razvrstitev ponudbe in niti ne predstavlja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer ne gre spregledati, da je zahtevana dokumentacija nastala po dodelitvi javnega naročila oziroma po oddaji javnega naročila. V smislu presoje predmetne zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ne gre spregledati, da iz zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja ne izhajajo izkazane trditve, zatrjevanja in obrazložitve:

• namena zaradi katerega prosilec zahteva dostop do informacij;
• narave zahtevane informacije (t.i. test javnega interesa);
• vloge prosilca pri sprejemanju in sporočanju informacij (t.i. watchdog presoja);

opredelitve do dejstva, ali je informacija pripravljena in na voljo (t.i. ready and available).

Skladno z ustaljeno sodno prasko Ustavnega sodišča Su-XIV-l/20-12 z dne 17.7.2020 ter prakso ESČP v zadevi Magyar Helsinki Bizottsag proti Madžarski gre vlogo prosilca v celoti zavrniti, saj per se prosilec v svojih vlogah ni pojasnil, na kakšen način oziroma kako bi razkritje informacij oziroma dokumentacije spodbudilo javno razpravo, pri čemer prosilec niti ni pojasnil okoliščin za sklepanje v smeri, da so zadevne informacije v javnem interesu. Hkrati pa ne gre spregledati niti, da se prosilec v vlogah ni niti opredelil do svojstva, namena oziroma svoje vloge pri morebitnem povečanju transparentnosti in/ali spodbuditve razprave glede obravnavane zadeve. Ob odsotnosti slehernih utemeljenih argumentov prosilca niti ni možno vršiti presoje testa v smislu določb tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (t.i. izjeme pri dostopu do tajnih podatkov/poslovnih skrivnosti), saj med drugim manjkajo tudi opredelitve in zatrjevanja prosilca, da bi v zadevnem postopku javnega naročila prišlo do morebitnih kršitev naročnika pri preverjanju izpolnjevanja pogojev ponudnikov oziroma kandidatov. Pri tem niti ne gre spregledati, da prosilec v okviru izpostavljenega postopka javnega naročila na podlagi pavšalne zahteve za dostop do informacij javnega značaja skuša zgolj neosnovano pridobivati informacije oziroma dokumentacijo o konkurenčnih prednostih stranskega udeleženca, pri čemer ni pojasnil, oziroma se ni opredelil, zakaj tovrstne informacije potrebuje in hkrati niti ni pojasnil, na kakšen način bi posredovane informacije prispevale k večji meri transparentnosti. V zvezi s predmetnim postopkom gre primeroma zatrjevati, izkazovati in dokazovati, da:

• naslovni organ ne predstavlja zavezanca;
• da torej sploh ne gre za pravico po ZDIJZ;
• da informacije ne izhajajo oziroma izvirajo iz delovnega področja organa.

Organ je v okviru izpodbijane odločitve nadalje spregledal, da so bili vsi zaprošeni dokumenti na podlagi priloženega Sklepa o poslovni skrivnosti (ob oddaji javnega naročila) označeni kot poslovna skrivnost. Prijava oziroma ponudba je predstavljala enovit dokument, pri čemer pa je bil sklep o poslovni skrivnosti nasloven dokument enovite dokumentacije (de facto gre za en dokument), v posledici česar se gre torej ostro protiviti, da morebitna odsotnost oznake »POSLOVNA SKRIVNOST« na dotičnem dokumentu kakor koli utesnjuje pravico stranskega udeleženca do varovanja poslovnih skrivnosti. V zvezi z navedenim ne gre nadalje spregledati niti, da bi moral organ presojo vršiti na podlagi zakonodaje, ki je veljala v času nastanka dokumenta (v zadevnem obdobju skladno s predpisi ni običaji ni bilo potrebno označevati vsakega dokumenta posebej). Dodatno se gre ostro protiviti naziranju, da dokumenta tudi ni mogoče naknadno označiti kot poslovno skrivnost. Ostro se stranski udeleženec protivi, tudi iz razloga napačne uporabe materialnega prava, celotnemu razkritju gradbenega dnevnika oziroma podredno delnemu razkritju gradbenega dnevnika, in sicer vsled okoliščin, ker:

• predstavlja dokument, iz katerega izhajajo oziroma so neposredno razkrita posebna znanja, metode dela, časovna razporeditev del; časovno angažiranje kadra, strojev in opreme, kadrovska struktura in oprema ponudnika;
• iz njega izhajajo osebni podatki (imena in priimki (odgovorni vodja del, odgovorni vodja gradbišča, odgovorni vodja posameznih del; sestavil/vodil, odgovorni nadzornik, odgovorni nadzornik posameznih del, nadzor ), nazivi poslovnih subjektov, e-mail naslovi, telefonske številke, EMŠO, drugi osebni podatki itd.).

Naslovni subjekt je torej neosnovano in v nasprotju z materialnimi predpisi (primeroma ZPosS, Zakon o varstvu osebnih podatkov itd.) v smislu 1. točke izreka izpodbijane odločbe v celoti ugodil zahtevku za posredovanje fotokopij dokumentacije, ki se nanaša oziroma predstavlja gradbeni dnevnik. Stranski udeleženec je tako sklepno, v smislu vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, predlagal, da se pritožbi ugodi ter da se primarno odpravi celotna odločba, oziroma podredno, da se odpravita 1. in 2. točka izreka izpodbijane odločbe oziroma, da se podredno odpravita 1. in 2. točka izreka izpodbijane odločbe, oziroma spremenita 1. in 2. točka izreka izpodbijane odločbe, na način, da se prekrijejo osebni podatki in poslovne skrivnosti.

Organ je z dopisom št. 090-33/2021-22 z dne 4. 8. 2021 seznanil stranskega udeleženca z vloženo pritožbo  prosilca, z dopisom št. 090-33/2021-14 z dne 9. 8. 2021 pa je seznanil prosilca s pritožbo stranskega udeleženca.

Prosilec je v izjavi v zvezi s pritožbo stranskega udeleženca, z dne 25. 8. 2021, poudaril, da celotna zaprošena dokumentacija nikakor ne more predstavljati poslovne skrivnosti, kot to navaja stranski udeleženec, prav tako stranski udeleženec ne oporeka navedbam organa, da na nobenem dokumentu ni oznake »POSLOVNA SKRIVNOST«, oziroma druge primerljive oznake, zaradi česar se stranski udeleženec ne more sklicevati na to, da gre pri dokumentaciji za poslovno skrivnost. Tudi sklicevanje na določbe 2. člena ZPosS je neupoštevno, saj gre za dokumente, ki so nastali pred začetkom veljavnosti ZPosS in se torej lahko navedbe stranskega udeleženca presojajo le po določbah ZGD-1, pod pogojem, da bi stranski udeleženec dokumente označil kot poslovno skrivnost, česar pa evidentno ni storil. Navedbe stranskega udeleženca glede dejanske škode in ogrožanja konkurenčne prednosti so po mnenju prosilca popolnoma pavšalne in neizkazane, zato se do teh navedb ni mogoče opredeliti. Dejstvo je, da gre pri zahtevanih dokumentih za javne dokumente ob smiselni uporabi zakonske določbe ZJN-3 ter uporabi določb GZ oziroma prej veljavnega ZGO-1. Nadalje je navedel, da sklicevanje stranskega udeleženca na prakso DRK ni aplikativno, saj ne gre za podatke iz obrazcev, temveč za del ponudbene dokumentacije (pogodba) in dokumentacijo v zvezi z izvedbo javnega naročila (gradbeni dnevnik, odločba), kot je to izpostavil že v izjavi o priglasitvi udeležbe stranskega udeleženca. Prav tako je ponovno izpostavil, da je sklicevanje stranskega udeleženca na izjeme po 6. členu ZDIJZ neutemeljeno in navedbe popolnoma pavšalne, saj meni, da gre v konkretnem primeru za javni interes. In kot že v izjavi v zvezi s priglasitvijo udeležbe stranskega udeleženca, je podredno ponovno izpostavil določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in pojem porabe javnih sredstev, v skladu s prakso IP in sodno prakso, ter se opredelil do navedb stranskega udeleženca, da ne gre za dokumentacijo, ki bi vplivala na razvrstitev ponudbe v okviru meril. Glede navedb stranskega udeleženca, da prosilec ni izkazal zahteve, pa je navedel, da bi moral organ prosilca primarno pozvati na dopolnitev, če bi menil, da je ta nepopolna, in ker je očitno štel, da je popolna, je o njej odločil z izpodbijano odločbo, zato o neizkazanosti zahteve ni mogoče govoriti. Neutemeljeno je tudi sklicevanje stranskega udeleženca na sodno prakso Ustavnega sodišča št. Su-XIV-1/20-12, saj gre za drugačno dejansko stanje in druga pravna vprašanja, kar stranski udeleženec v izpodbijani odločbi sploh ne izpodbija. Tudi sklicevanje na prakso ESČP (Magyar Helsinki Bizottsag v. Madžarska) je neutemeljeno, saj je splošno znano dejstvo, da je javni interes ozko povezan s postopkom javnega naročanja, prav tako pa gre pri citirani praksi za drugačno dejansko stanje, pri čemer pa tudi v tistem primeru zahtevane informacije niso vsebovale zaupnih informacij oziroma poslovne skrivnosti. Enako kot v izjavi v zvezi s priglasitvijo stranske udeležbe, se je prosilec opredelil tudi do navedb stranskega udeleženca, da želi prosilec neosnovano pridobiti dokumentacijo o konkurenčnih prednosti. Tozadevno je organ tisti, ki je o zahtevi v točkah 1 in 2 izpodbijane odločbe pravno pravilno odločil, upoštevajoč zakonske predpise in pravno prakso, ki je vzpostavljena na tem področju. V nadaljevanju je prerekal tudi navedbe stranskega udeleženca, da organ ne predstavlja zavezanca, da ne gre za pravico po ZDIJZ in da informacije ne izhajajo oziroma izvirajo iz delovnega področja organa. Po njegovem mnenju so te navedbe neutemeljene, saj je stranski udeleženec priglasil udeležbo v predmetnem postopku, pri čemer ni nasprotoval položaju organa kot zavezanca ob dopustitvi udeležbe. Prav tako se je stranski udeleženec neutemeljeno skliceval na izjeme po 6. členu ZDIJZ, hkrati pa je navedel, da ne gre za pravico po ZDIJZ, kar je kontradiktorno. Po mnenju prosilca pa tudi ni jasno, zakaj informacije ne izhajajo oziroma izvirajo iz delovnega področja organa, če je organ tisti, ki razpolaga z zahtevano dokumentacijo. Glede navedb stranskega udeleženca o sklepu o določitvi poslovne skrivnosti pa je navedel, da so te navedbe pavšalne in se do njih ni mogoče konkretizirano opredeliti. Glede označevanja ponudbene dokumentacije kot poslovne skrivnosti pa je potrebno upoštevati določbe razpisne dokumentacije, zato se stranski udeleženec ne more sklicevati na običaje in predpise. Prav tako drži, da dokumentacije ni mogoče naknadno opredeliti kot poslovne skrivnosti, ker je bila s strani organa že prejeta zahteva prosilca. Prerekal je tudi navedbe stranskega udeleženca glede Gradbenega dnevnika, saj slednji ne vsebuje posebnih znanj, metod dela, časovne razporeditve del, itd.. Sklicevanje organa na odločbo IP št. 090-56/2013/19 je zato popolnoma pravilno in razumljivo, ker Gradbeni dnevnik ni listina, iz katerega bi bilo razvidno to, kar je navedel stranski udeleženec. Prav tako ne drži, da Gradbeni dnevnik vsebuje številne osebne podatke, kot je to neutemeljeno navedel stranski udeleženec. Upoštevaje navedeno je IP predlagal, da se pritožba stranskega udeleženca zavrne v celoti kot neutemeljena.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbi prosilca in stranskega udeleženca, kot dovoljeni, pravočasni in vloženi s strani upravičenih oseb, z dopisom št. 090-33/2021-16 z dne 8. 9. 2021, poslal v pristojno odločanje IP. Organ je pritožbama priložil izvirnike dokumentov spisa zadeve št. 090-33/2021, izjavo prosilca v zvezi s pritožbo stranskega udeleženca in predmetne dokumente. V nadaljevanju je podal še določena pojasnila, in sicer je ponovno navedel, da v zahtevanih začasnih in končni situaciji ni nikjer navedeno, katera dela je dejansko opravil kateri izmed partnerjev. Tudi sicer tega podatka ni navedenega v situacijah gradbenih izvajalcev (na drugih projektih). V situacijah so navedeni samo podatki, ki jih je organ navedel že v odločbi, nikakor pa v njih nikjer ni navedeno, katera dela je opravil kateri izmed partnerjev. V situacijah je sicer naveden delilnik, iz katerega je razvidno, kakšen del zneska iz določene situacije se nakaže posameznemu od partnerjev, vendar pa poleg ni navedene vrste del, ki naj bi jih opravil ta posamezni partner. Del situacije je tudi popis del z obračunanimi količinami, cenami na enoto in skupnimi cenami (to je najobsežnejši del situacije, kjer so podatki navedeni v obliki tabele), vendar gre v tem primeru za »skupen« popis del, torej popis del, ki so ga skupaj naredili vsi partnerji in iz njega ni razvidno, katera dela je opravil kateri od partnerjev. Iz vsega navedenega izhaja, da organ ne razpolaga niti z začasnimi situacijami, iz katerih bi bilo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu in tudi ne s končno situacijo, iz katere bi bilo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu. Ponovno je poudaril, da prosilec v svoji zahtevi in dopolnitvi zahteve in nadaljnjih pisanjih nikoli ni navedel, da se želi seznaniti z začasnimi situacijami in s končno situacijo, ampak je ves čas poudarjal, da se želi seznaniti s tistimi začasnimi situacijami in tisto končno situacijo, iz katerih je razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu. Organ je dolžan o zahtevi odločiti v mejah zahtevka stranke. Ne drži torej navedba prosilca iz pritožbe o tem, da je organ sam s sabo v nasprotju, ko trdi, da z zahtevanimi situacijami razpolaga, po drugi strani pa zahtevo zavrne z obrazložitvijo, da zaprošena dokumentacija ne obstaja. Prosilec namreč ni zahteval posredovanja situacij, s katerimi organ razpolaga, ampak posredovanje situacij, ki jih organ nikoli ni prejel (niti izdelal) in ki torej ne obstajajo. V zvezi s posredovanjem končnega obračuna za projekt, iz katerega bo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu, organ navaja smiselno enako obrazložitev kot zgoraj, saj je dokument »končni obračun« dejansko dokument »končna situacija«, o kateri je organ obrazložitev podal že zgoraj. Organ je pojasnil še, da so se dela na predmetnem projektu izvajala skladno s »Splošnimi pogoji pogodbe, Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik«, FIDIC 1999 - rdeča knjiga. Navedeno je razvidno iz 18. člena gradbene pogodbe št. 2431-13-000302/0, ki jo je organ v seznanitev prav tako posredoval IP. Po Splošnih pogojih pogodbe je končna situacija enaka končnemu obračunu (to določa člen 14.11. Splošnih pogojev pogodbe).

Na poziv IP je organ posredoval še prvi del Navodil organa kot naročnika za pripravo ponudbe za predmet naročila »Obvoznica Škofja Loka – II in III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe« in Sklep direktorja stranskega udeleženca o poslovni skrivnosti z dne 5. 9. 2013. Organ je priložil še pooblastili družbe …., z dne 27. 8. 2013, vodilnemu partnerju in pooblaščencu za zastopanje družbe in obavljanje vse potrebnih aktov, povezanih s predmetnim javnim naročilom ter za podpisovanje celotne dokumentacije, ki je sestavni del tega naročila v imenu družbe. Priložil pa je tudi pooblastilo direktorja stranskega udeleženca pooblaščencu z dne 6. 5. 2011, da v primeru odsotnosti direktorja stranskega udeleženca zastopa družbo ter sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle.

Pritožba prosilca ni utemeljena.

Pritožba stranskega udeleženca je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v 3. točki izreka odločbe, stranski udeleženec pa v 1. in 2. točki izreka, v delu, v katerem je bilo zahtevi prosilca ugodeno.

Nadalje IP v zvezi z navedbami stranskega udeleženca, da gre pri predmetnem postopku primeroma zatrjevati, izkazovati in dokazovati, da naslovni organ ne predstavlja zavezanca, da torej sploh ne gre za pravico po ZDIJZ in da informacije ne izhajajo oziroma izvirajo iz delovnega področja organa, navaja, da le-te nedvomno ne vzdržijo. IP poudarja, da organ  nedvomno je zavezanec po ZDIJZ in da so vsi dokumenti, s katerimi razpolaga, informacije javnega značaja, odvisno je samo, ali so posamezne informacije prosto dostopne ali ne. Gre namreč za upravni organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo, ki je kot tak zavezan po 1. členu ZDIJZ. Navedeno izhaja tudi iz Poslovnega registra Slovenije, ki je prosto dostopen na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.[5] Prosilec je nedvomno vložil zahtevo za dostop do predmetnih podatkov na podlagi ZDIJZ in organ je o tej zahtevi odločil z izpodbijano odločbo, ki je sedaj predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Ob tem IP poudarja, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem pravnim ali fizičnim osebam (v nadaljevanju: prosilci), in da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis (prvi in drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). Ni torej na stranskemu udeležencu niti da se opredeljuje do tega, kdo lahko vloži zahtevo pri organu, niti da določa predmet zahteve prosilca. In kot je opozoril že prosilec, stranski udeleženec  je priglasil udeležbo v predmetnem postopku, pri čemer ni nasprotoval položaju organa kot zavezanca ob dopustitvi udeležbe zavezanosti organa po ZDIJZ, temu je ugovarjal šele v pritožbi. Povedano drugače, stranski udeleženec je pri priglasitvi stranske udeležbe prav tako štel, da je organ zavezan po ZDIJZ.

Sporno v obravnavanem primeru tako ostaja, ali:

• zahtevani dokumenti Gradbeni dnevnik, odločbi št. TPD/TG/03/8 z dne 13. 1. 2014 in št. TPD/TG/03/10 z dne 13. 1. 2014 ter Joint venture pogodba, dostop do katerih je organ prosilcu omogočil oziroma delno omogočil, predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca oziroma varovane osebne podatke;
• zahtevane mesečne in končna situacija ter končni obračun, iz katerih je razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu, izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaja, po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.

IP uvodoma poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Navedbe stranskega udeleženca, da prosilec ni niti trdil/zatrjeval/obrazložil namena, zaradi katerega zahteva dostop do informacij, niti vloge pri sprejemanju in sporočanju informacij, so tako v predmetnem postopku po ZDIJZ povsem irelevantne. Prav tako so irelevantne navedbe prosilca, da potrebuje podatke zaradi zavarovanja lastnega interesa. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja naročnikov in udeležencev v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih, npr. v postopkih javnega naročanja.

Glede sklicevanja stranskega udeleženca na ustaljeno prakso DRK, da statusa javnih podatkov v okviru javnih naročil ne pridobijo vsi podatki, ki jih ponudniki vpišejo v take obrazce, temveč se javnost teh podatkov ugotavlja kazuistično po posameznih podatkih, pa IP ugotavlja, da je prav tako irelevantno. Uporaba določb ZDIJZ je do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila izključena, po pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila pa postane dokumentacija o določenem javnem naročilu v celoti javna, razen v delu, v katerem vsebuje poslovne skrivnosti, tajne in osebne podatke (četrti odstavek 35. člena ZJN-3). V obravnavanem primeru gre nedvomno za javno naročilo, katerega odločitev naročnika o oddaji javnega naročila je pravnomočna, kar pomeni, da je potrebno upoštevati določbe ZDIJZ. Presojo proste dostopnosti zahtevanih podatkov tako najprej opravi organ prve stopnje, v primeru pritožbe pa nato IP, kot je to v obravnavanem primeru. Pristojnosti IP in DRK se razlikujejo, praksa DRK pa nedvomno ne more biti relevantna, ko gre za presojo dostopnosti posameznih dokumentov po ZDIJZ po pravnomočnosti odločitve naročnika. Ob tem IP pripominja, da iz sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, ki je izpostavljena v odločbi Ustavnega sodišča, na katero se sklicuje stranski udeleženec, med drugim izhaja, citirano: »ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. V obravnavanem sporu to pomeni, da se ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki se ne nahajajo v sodnih ali državnotožilskih spisih.«. V postopkih oddaje javnih naročil, urejenih z ZJN-3, je treba torej do pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila izhajati iz specialne določbe četrtega odstavka 35. člena ZJN-3, po pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila pa se glede dostopa javnosti do dokumentov upoštevaje določbe ZDIJZ. Da je ZJN-3 specialnejši glede na določbe ZDIJZ izhaja že iz Predloga zakona o javnem naročanju[6].

Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ ne razpolaga z mesečnimi in končno situacijo ter končnim obračunom, iz katerih bi bilo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu, se IP v nadaljevanju najprej opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

Obstoj informacije javnega značaja v obravnavanem primeru

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Na navedeno je pravilno opozoril v izpodbijani odločbi že organ sam.

Upoštevaje navedeno IP najprej poudarja, da predmet zahteve po ZDIJZ in posledično tudi predmet pritožbe ne morejo biti podatki oziroma dokumenti, s katerimi organ (še) ni razpolagal v času vložitve zahteve. Povedano drugače, organ prosilcu ni dolžan posredovati dokumentov, s katerimi v času izdaje izpodbijane odločbe (še) ni razpolagal. Prosilec torej v pritožbi ne more po določbah ZDIJZ zahtevati dokumentov oziroma podatkov, s katerimi organ v času vložitve predmetne zahteve ni razpolagal.

IP po vpogledu v posredovano situacijo ugotavlja, da iz nje ne izhajajo zahtevani podatki, katera dela je opravil posamezni partner na projektu. IP nima prav nobenega razloga, da ne bi verjel organu, da se zahtevani podatki v situacijah, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, ne nahajajo, saj so situacije zapisane na enak način oziroma po enakem vzorcu. Temu pritrjuje dejstvo, da je organ v delu zahteve prosilcu ugodil (v celoti ali delno). Povedano drugače, pri zahtevanih podatkih iz mesečnih in končne situacije oziroma končnega obračuna, katera dela je opravil posamezni partner na projektu, niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP pripominja, da je dokument »končni obračun« dejansko dokument »končna situacija«, in da torej ne gre za dva različna dokumenta. Kot je navedel že organ, dela so se po 18. členu pogodbe izvajala po Pogojih gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, FIDIC 1999 - rdeča knjiga), in v skladu s temi pogoji je končna situacija enaka končnemu obračunu (člen 14.11). Da je tako, kot navaja organ, IP ugotavlja na podlagi vpogleda v 18. člen pogodbe št. 2431-13-000302. In temu dejansko pritrjuje tudi prosilec, ko navaja, da navedbe organa o tem držijo, obračuna je organ navedel, da je končna situacija enaka končnemu obračunu, kar sicer lahko drži, če so se dela izvajala po Pogojih gradbenih pogodb FIDIC (rdeča knjiga). Prosilec je sicer navedel, da so bila gospodarskim subjektom izvedena neposredna plačila in je zato mogoče s pregledom popisa del oziroma izvedenih postavk, obračunanih količin in cen, ugotoviti, katera dela so vezana na posamezni gospodarski subjekt v posamezni izstavljeni/prejeti situaciji, vendar IP ugotavlja, da temu ni tako. Situacija obsega skupen popis del, posamezni so samo računi, iz katerih pa delitev del prav tako ni razvidna.

V zvezi z navedbami prosilca, da je organ sam s sabo v nasprotju, ko navaja, da z zahtevanimi dokumenti po eni strani razpolaga, po drugi strani pa navaja, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, iz katerih bi izhajali podatki, katera dela je opravil posamezni partner na projektu, pa IP navaja, da so navedbe organa IP razumljive. Organ namreč ne zanika, da razpolaga s situacijami v zvezi s predmetnim projektom, ampak da iz situacij, s katerimi razpolaga, ne izhajajo podatki, ki so predmet zahteve prosilca. Prosilec namreč ni zahteval mesečnih in končne situacije ter končnega obračuna na splošno, ampak podatke o tem, katera dela je opravil posamezni partner na projektu, ki naj bi po mnenju prosilca izhajali iz teh dokumentov. IP ob tem poudarja, da sta tako organ in IP vezana na zahtevo prosilca. Povedano drugače, organ in IP sta dolžna odločiti o zahtevi v okviru predmeta zahteve, ki se v tem delu izrecno glasi na »mesečne in končno situacijo ter delilnik iz mesečnih in končne situacije, iz katerih bo razvidno, katera dela je opravil posamezni partner na projektu”. Poleg tega pa IP ugotavlja še, da so v času nastanka predmetnih dokumentov veljale Posebne gradbene uzance iz leta 1977, ki so v četrtem odstavku 62. člena določale, citirano: »Začasne situacije in končna situacija vsebujejo podatke o količinah in cenah izvedenih del, skupni vrednosti izvedenih del, prej izplačanih zneskih in znesku, ki ga je treba plačati na podlagi izstavljene situacije«. Iz teh uzanc tako ne izhaja, da bi morali biti podatki vneseni po posameznih izvajalcih. Tudi v primeru, da bi predmetne uzance določale drugače, pa teh podatkov v predmetnih dokumentih ne bi bilo, IP nima podlage, da bi organu naložil, naj prosilcu posreduje zahtevane podatke, še manj pa, da jih ustvari. IP ugotavlja, da tudi iz pogodbe, sklenjene med organom in sofinancerjem (Občino Škofja Loka) na eni strani in izvajalcem (vodilni partner, partner I in partner II) ne izhaja, da bi morala biti opravljena dela opredeljena po posameznem partnerju.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi v času zahteve in odločanja o zahtevi ni razpolagal v materializirani obliki.

Ker je organ zavrnil dostop do posameznih podatkov v odločbah št. TPD/TG/03/8 z dne 13. 1. 2014 in št. TPD/TG/03/10 z dne 13. 1. 2014 ter v Joint venture pogodbi iz razloga varstva osebnih podatkov, se IP v nadaljevanju opredeljuje do izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov kot pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Po določilu člena 4(1) navedene uredbe pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom , določljiv posameznik pa je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

IP tako po vpogledu v predmetne dokumente ugotavlja, da ti nedvomno obsegajo osebne podatke, kot so podatki o imenih in priimkih fizičnih oseb, njihovi izobrazbi, datumu rojstva, naslovu bivališča, položaju in podpisih.

Kot obdelavo osebnih podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov v drugi točki 4. člena opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov pa v členu 86 določa tudi, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker torej razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu navedene uredbe. IP je zato preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Upoštevaje navedeno IP v obravnavanem primeru ugotavlja:

• Niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru[7] in Zakona o sodnem registru[8]. Kot varovanih osebnih podatkov tako ni mogoče šteti podatkov o imenu, priimku, položaju in podpisu posameznega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca, kar pa ne velja za njihove podatke o datumu rojstva in naslovu. IP tako ugotavlja, da je organ odločil pravilno, ko je kot varovane osebne podatke v Joint venture pogodbi prekril podatke o rojstnem datumu in naslovu bivališča pooblaščenca družbe …, med tem, ko je štel podatek o imenu in priimku osebe, ki jo je zakoniti zastopnik pooblastil za opravljanje aktov (tudi za podpisovanje celotne dokumentacije v imenu družbe), povezanih s predmetnim postopkom javnega naročanja, kot prosto dostopen podatek. IP ocenjuje, da gre nedvomno za podatek, ki je tesno povezan s predmetnim postopkom javnega naročanja, pa tudi podatek, povezan s porabo javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
• V zvezi s predmetnima odločbama o imenovanju IP ugotavlja, da sta bila odgovorni vodja del in imenovani odgovorni vodja posameznih del za predor Sten na predmetnem objektu »Obvoznica Škofja Loka – II. In III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe« imenovana na podlagi takrat veljavnega 76. člena ZGO-1, ki je določal obveznost izvajalca, da imenuje odgovornega vodjo del. ZGO-1 je nadalje v 77. členu določal tudi pogoje, ki jih je moral imenovani odgovorni vodja izpolnjevati. Ugotoviti gre tudi, da sta odgovorni vodja posameznih del in odgovorni vodja del izvajalcu odgovarjala za skladnost vseh del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih (4.3.1. in 4.3.2. točki 2. člena ZGO-1). Nadalje IP ugotavlja, da sta imenovana vpisana v Imenik pooblaščenih inženirjev, ki je objavljen na spletnih straneh Inženirske zbornice Slovenije.[9] Aktivni pooblaščeni inženirji lahko opravljajo poklicne naloge pooblaščenih inženirjev po drugemu odstavku 4. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljevanju: ZAID)[10]. Pogoji za vpis v Imenik pooblaščenih inženirjev so določeni v prvem odstavku 7. člena Kateri osebni podatki se vodijo v imeniku, določa predmetni zakon v četrtem odstavku 11. člena, v prvem odstavku 12. člena pa je nadalje določeno, kateri podatki so javni. Javni so tako podatki o  osebnem imenu pooblaščenega inženirja, poklicnem nazivu, identifikacijski številki, načinu opravljanja poklicnih nalog, strokovnem in znanstvenem naslovu, datumu vpisa v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev ter morebitnem izbrisu iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev ali mirovanju. Upoštevaje vse navedeno IP tako sledi odločitvi organa, da sta predmetni odločbi javno dostopni, razen osebnih podatkov o datumu rojstva posameznega inženirja. Je pa IP naložil organu, da prekrije še podatek o nazivu podpisanega direktorja stranskega udeleženca, saj le-ta ni povezan z njegovim podpisom kot zakonitim zastopnikom stranskega udeleženca.
• Določene osebne podatke obsega tudi Gradbeni dnevnik, in sicer podatke o imenu in priimku obeh imenovanih odgovornih vodij del po predhodno navedenih odločbah, podatke o imenu in priimku odgovornih nadzornikov ter lastnoročne podpise v rubrikah »Sestavil, odgovorni nadzornik, odgovorni vodja del“. Kot izhaja iz drugega odstavka 12. člena Pravilnika o gradbiščih[11] gradbeni dnevnik podpisujejo najprej delavec, ki je pooblaščen za sestavo gradbenega dnevnika, nato odgovorni vodja del in nazadnje odgovorni nadzornik oziroma njegov pooblaščenec – odgovorni nadzornik posameznih del. Poleg že predhodno navedenega pri prejšnji alineji, IP poudarja, da te osebe s podpisom zagotavljajo verodostojnost vpisanih podatkov in seznanjenost s sporočili, zato je IP je tudi v tem delu sledil odločitvi organa, da gre za prosto dostopne osebne podatke. Ob tem IP dodaja, da je ZGO-1 tudi za odgovornega nadzornika določal, da odgovarja za skladnost gradnje s pogoji iz gradbenega dovoljenja in za kvaliteto izvedenih del, v skladu z gradbenimi predpisi (4.4.1. točka 2. člena), in tudi pogoje, ki jih moral izpolnjevati (30. člen). V 32. členu pa je ZGO-1 določal, da investitor nameravanega objekta, projektant, ki je izdelal projektno dokumentacijo za takšen objekt, izvajalec gradnje takšnega objekta, nadzornik nad gradnjo takšnega objekta in revident projektne dokumentacije za takšen objekt odgovarjajo za neposredno škodo, ki nastane tretjim osebam in izvirajo iz njegovega dela in njegovih pogodbenih obveznosti. Ne nazadnje pa IP ob navedenem poudarja še, da Gradbeni dnevnik izkazuje podatke o izvajanju del, za katera so bila porabljena javna sredstva.

Upoštevaje navedeno je IP v obravnavnem primeru naložil organu, da prekrije še osebni podatek, ki ni prosto dostopen, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Stranski udeleženec je v pritožbi vztrajal, da vsi zahtevani dokumenti oziroma podatki predstavljajo poslovno skrivnost, do le-te pa se je opredelil v izpodbijani odločbi tudi organ, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva poslovne skrivnosti.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ v skladu s to določbo zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakon, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša na dokumente oziroma podatke, ki so nastali pred uveljavitvijo ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZGD-1 (v kolikor bi predmetni podatki nastali po uveljavitvi ZPosS, pa bi upošteval predmetne določbe ZGD-1). Prosilec je tako v izjavi glede priglasitve stranske udeležbe pravilno opozoril, da je sklicevanje na določbe 2. člena ZPosS neupoštevno, ker gre za dokumente, ki so nastali pred začetkom veljavnosti ZPosS in se torej lahko navedbe stranskega udeleženca presojajo le po določbah ZGD-1.

Izhajajoč iz člena 39 ZGD-1 IP ugotavlja, da je zakon razlikoval dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi so se podatki šteli za poslovno skrivnost. Prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1 pa sta nadalje določala, da družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.

Upoštevaje določbe 39. člena ZGD je IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija. Kot izhaja iz pravne teorije, se ta odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.[12] Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ni spuščal v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je bila prepuščena njemu samemu. Kot izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 (točka 12), ni mogoče posegati v avtonomijo gospodarskega subjekta, da sam določi s pisno odredbo oziroma sklepom, kaj šteje za poslovno skrivnost, če niso podane zakonsko določene izjeme po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Povedano drugače, po tem kriteriju ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč gre za subjektivno odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Ne glede na to, pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom družba določi tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).

IP ugotavlja, da je stranski udeleženec ponudbi priložil Sklep o poslovni skrivnosti z dne 5. 9. 2013 (v nadaljevanju: Sklep).

Joint venture pogodba

IP ugotavlja, da gre za pogodbo med stranskim udeležencem kot vodilnim partnerjem in partnerjema … in … z namenom predložitve skupne ponudbe za izvedbo dela: »Obvoznica Škofja Loka – II. in III. etapa – dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe«.

Upoštevaje predhodno navedene določbe ZGD-1, da je pri subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti relevantna izrecna pisna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, IP ugotavlja, da je bila v obravnavanem primeru ta odredba podana v obliki pogodbenega določila (9.2 pogodbe). Ugotavlja pa tudi, da je delitev del opredeljena kot poslovna skrivnost tudi po Sklepu. Da je treba pojem sklepa po prvem odstavku 39. ZGD-1 razlagati širše, pa ne izhaja samo iz sodne prakse[13], ampak tudi iz prakse IP[14]. Povedano drugače, v obravnavanem primeru je stranski udeleženec izrazil pisno voljo, da se točno določeni podatki štejejo za poslovno skrivnost, in je bila ta volja izražena na način, da je to dejstvo razvidno vsem, ki se z dokumentom seznanijo, s čimer je izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti. Ker za obstoj poslovne skrivnosti zadostuje že opredelitev po enem kriteriju, IP ni presojal obstoja objektivnega kriterija poslovne skrivnosti.

IP nadalje ugotavlja, da tudi, če posamezni podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti, je treba preizkusiti še, ali gre za informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Glede na to, da gre za javno naročilo, je torej treba upoštevati tudi drugi odstavek 35. člena ZJN–3, po katerem so, ne glede na določbo prejšnjega odstavka (varstvo poslovne skrivnosti, op. IP), javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot je bilo v obravnavanem primeru, pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Upoštevaje predhodno navedeno IP tako ugotavlja, da je organ kot naročnik dal napotila glede skupne ponudbe v točki 2.5.2 Navodil. Med drugim je določil, da mora biti v skupni ponudbi navedeno, kdo so partnerji, kdo je vodilni, ki jih zastopa ter katera dela iz specifikacije naročila (popisa del) in za kakšno ceno vsak prevzema. Določil je tudi, citirano: »Partnerji v skupni ponudbi so dolžni v roku 10 delovnih dni po sklenitvi pogodbe naročniku predložiti zavezujoč pravni akt o skupni izvedbi naročila, s katerim opredelijo vodilnega partnerja za komunikacijo z naročnikom ter delež in vrsto storitev, ki jih bo opravljal posamezen partner. Pravni akt mora tudi jasno določati, da proti naročniku za celotno obveznost in za vsak njen del odgovarjajo vsi partnerji solidarno in vsak posebej v celoti.«. Iz napotil organa kot naročnika torej izhaja, da je bila predmetna pogodba določena oziroma zahtevana kot del razpisne dokumentacije.

Poleg tega IP poudarja, da gre v obravnavanem primeru za dokumente izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s to določbo se, ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v določenih primerih (primeri iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani). Povedano drugače, v obravnavanem primeru je torej izjemo od izjem, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, mogoče upoštevati. Ob tem IP pripominja, da je tretji odstavek 6. člena ZDIJZ institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev.

Ker torej predmetni podatki izkazujejo izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, in je podlaga za njihovo razkritje drugi odstavek 35. člena ZJN-3 in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni mogoče uveljaviti izjeme varstva poslovne skrivnosti, zato se pritožba stranskega udeleženca v tem delu zavrne. IP tako sledi organu, da gre za podatke, ki so javni in se torej ne strinja z navedbami stranskega udeleženca, da predmetni podatki niso javno dostopni, ker predstavljajo poslovno skrivnost. Kot že navedeno, gre za dokumente oziroma podatke izbranega ponudnika, kar pomeni, da so nedvomno povezani tudi s porabo javnih sredstev. Pri tem IP pripominja, da je treba »pojem javna sredstva« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razumeti širše in ga nikakor ni mogoče enačiti s pojmom »proračunska sredstva«. Tako izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37) in sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011.  Za zagotavljanje transparentnosti delovanja zavezancev po 1. členu ZDIJZ, ki ga določa ZDIJZ v 2. členu, je treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke, ki imajo finančni učinek (neposredno ali posredno) in ustvarjajo finančne obveznosti oziroma pravice. Dejstvo namreč je, da ponudnik v obravnavani zadevi ne bi smel biti izbran, če ne bi izpolnjeval vseh zahtevanih razpisnih pogojev. Sploh pa IP poudarja, da gre v obravnavani zadevi za podatke izbranega ponudnika, s katerimi sta organ in Občina Škofja Loka kot sofinancer sklenila pogodbo v vrednosti 3.933.216,81 evrov javnih sredstev. Ob tem IP pripominja, da so tudi sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj javna sredstva.

Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da se mora »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

Gradbeni dnevnik

Gradbeni dnevnik se v obravnavanem primeru nanaša na predor Sten – predor in reševalni rov.

IP ugotavlja, da njegovo obliko in vsebino določa Pravilnik o gradbiščih v 11. členu, kot sledi, citirano:

»(1) Gradbeni dnevnik sestavljajo uvodni list in dnevni listi.

(2) V uvodni list se vpišejo splošni podatki o objektu in udeležencih pri graditvi objekta.

(3) Dnevni listi predstavljajo dnevna poročila. V dnevni list se vpisujejo podatki v zvezi z izvajanjem del in vsi pomembni podatki o gradnji oziroma izvajanju del, vanj pa se vpisujejo in vrisujejo tudi spremembe in dopolnitve projekta za izvedbo, ki nastanejo oziroma so potrebne zaradi izvajanja del, ter besedilni in grafični podatki, ki pojasnjujejo izvedbene detajle oziroma dejstva, navedena na prvi strani vsakega dnevnega lista.

(4) Oblika in vsebina ter način izpolnjevanja uvodnega lista in dnevnega lista gradbenega dnevnika so določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Na zgornjem ali spodnjem delu uvodnega lista in dnevnega lista je lahko označba ali logotip investitorja, lahko pa tudi izvajalca, če se investitor in izvajalec tako dogovorita.«.

IP tako na podlagi navedenih določb, priloge 1 (del le-te so tudi navodila za izpolnjevanje) in vpogleda v posredovano dokumentacijo, ugotavlja, da je vsebina gradbenega dnevnika vnaprej predpisana. Primarno že Gradbeni zakon (v nadaljevanju: GZ)[15] določa vodenje gradbenega dnevnika kot nalogo izvajalca (petnajsti odstavek 14. člena) ter da izvajalec na gradbišču vodi gradbeni dnevnik, v katerega vnaša pomembne podatke o izvajanju gradnje (četrti odstavek 65. člena). Dnevni listi tako, med drugim, obsegajo podatke o vremenskih razmerah, število posamezne vrste delavcev, vrsto glavnih strojev ali opreme in število posamezne vrste, ki so prisotni na gradbišču, sporočila naročniku (kratek opis del, ki se začenjajo/so končana, sporočila o nepredvidenih dogodkih, obisk inšpekcije, …).

IP pa ugotavlja tudi, da zahtevani gradbeni dnevnik, med drugim, obsega  osebne podatke, do katerih se je IP opredelil že predhodno, zato se do le-teh v izogib ponavljanju ne opredeljuje ponovno, in da obsega tudi posamezne podatke o stroji (npr. tip stroja).

V zvezi s podatki o strojih, ki so bili v skladu s predpisi vpisani v Gradbeni dnevnik, IP ugotavlja, da stranski udeleženec pisne odredbe, ki bi določala podatke o teh strojih kot poslovno skrivnost, ni predložil. Podatke o mehanizaciji stranskega udeleženca bi sicer bilo mogoče šteti kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju (drugi odstavek) 39. člena ZGD-1, vendar je potrebno upoštevati še naslednja dejstva:

• Stranski udeleženec je moral kot ponudnik zagotoviti ustrezne tehnične zmogljivosti (mehanizacijo in opremo) za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, pravili stroke ter določili predpisov in standardov s področja predmeta naročila (3.1.3 Navodil).
• Stranski udeleženec je moral v ponudbi, skladno s predlogami iz razpisne dokumentacije, predložiti sezname s cenami na enoto za gradbeno mehanizacijo in transportna sredstva, ki bo uporabljena oziroma angažirana pri izvedbi prevzetih del (točka 4.1.5 Navodil).
• V s strani naročnika določen obrazec »CENIK GRADBENE MEHANIZACIJE, KI BO UPORABLJENA PRI IZVEDBI DEL IZ PONUDBE« je moral med drugim vnesti podatke o nazivu, tipu in kapaciteti gradbene mehanizacije.
• V s strani naročnika določen obrazec »SEZNAM TRANSPORTNIH SREDSTEV, KI BODO UPORABLJENA PRI IZVEDBI DEL IZ PONUDBE« je moral prav tako med drugim vnesti podatke o nazivu, tipu in kapaciteti transportnih sredstev.
• Gradbeni dnevnik je dokument, ki služi dokazovanju, katera dela so bila dejansko izvedena[16].

Upoštevaje navedeno IP ocenjuje, da podatki iz Gradbenega dnevnika predstavljajo podatke, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev razpisne dokumentacije in tudi na porabo javnih sredstev. Zahtevani dokumenti v obravnavanem primeru sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar kot že navedeno, se vsebina nanaša na področje opravljanja zadev javnega pomena (gradnja obvoznice) in s tem na razpolaganje z javnimi sredstvi.

Po oceni IP drugi podatki iz Gradbenega dnevnika ne razkrivajo informacij, ki bi vplivale na konkurenčni položaj stranskega udeleženca, da bi mu bila lahko z njihovim razkritjem na trgu povzročena občutna škoda. Ne kažejo namreč na razkritje tehničnih rešitev ali načina dela stranskega udeleženca. Dokument izkazuje splošne informacije o poteku del, ki kot take ne razkrivajo nobenih posebnih znanj ali metod, kar bi se morda lahko štelo za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju.

IP v zvezi s predmetnimi podatki še poudarja, da je treba upoštevati tudi določbe ZJF, ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti. Organ in Občina Škofja Loka kot sofinancer sta namreč porabnika javnih sredstev, zato na trgu ne nastopata brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja. IP ob tem pripominja, da je kot podatke o porabi javnih sredstev treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali sta organ in sofinancer pri sklepanju pogodbe ravnala gospodarno, kakšne obveznosti sta prevzela in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice ima to pogodbeno razmerje za proračun oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice iz njega izhajajo za organ oziroma za sofinancerja. Za zagotavljanje transparentnosti delovanja organa in občine, ki ga določa ZDIJZ v 2. členu, je treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke, ki imajo finančni učinek in ustvarjajo za organ in občino kot sofinancerja finančne obveznosti ali pravice.

K navedenim argumentom se še posebej pridružuje dejstvo, da sta organ in Občina Škofja Loka pri razpolaganju s premoženjem zavezana postopati po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS-1)[17]. Po definiciji iz 3. člena ZSPDSLS stvarno premoženje predstavljajo nepremičnine in premičnine, ravnanje s stvarnim premoženjem pa pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja. ZSPDSLS-1 v 8. in 9. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. V postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev se zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. Ravnanje s stvarnim premoženjem je javno, če zakon ne določa drugače, ki pa za obravnavani primer IP ni znan. V obravnavanem primeru gre namreč nedvomno za razpolaganje z nepremičninami, za katerega veljajo navedene določbe ZSPDSLS-1. Organ namreč opravlja med drugim naloge, ki so potrebne za nemoteno gradnjo, vzdrževanje in varstvo glavnih in regionalnih cest ter vzdrževanje državnega kolesarskega omrežja, in v obravnavanem primeru se javno naročilo nanaša na gradnjo ceste.

IP v zvezi s svojim navedbami izpostavlja tudi eno zadnjih sodb Upravnega sodišča, ki se nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem organa lokalne samouprave, in sicer sodbo št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020. V zvezi s porabo javnih sredstev je tako sodišče v 26. točki zapisalo, citirano: »Pojem porabe javnih sredstev je treba razlagati ob upoštevanju namena ZDIJZ, ki je v zagotovitvi javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da si pridobijo informacije javnega značaja. V tem smislu torej za vsako ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti (nepremičnin in premičnin), kamor sodi njegovo upravljanje, torej skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno. Ob upoštevanju, da je ravnanje s stvarnim premoženjem javno, če zakon ne določa drugače ter da je treba v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev zagotavljati preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, je logično, da v zvezi s pojmom »poraba javnih sredstev« ni mogoče šteti le položaja, ko bi organ lokalne skupnosti zgolj trošil javna sredstva, ampak tudi položaj, v katerem izroči svojo nepremičnino drugi pogodbeni stranki v najem ali upravljanje.«. Nadalje pa je sodišče v 27. točki zapisalo tudi, citirano: »Glede na navedeno so lahko informacije javnega značaja v obravnavani zadevi ob upoštevanju 4. člena ZDIJZ vse informacije, ki so kakorkoli povezane z upravljanjem in dajanjem v najem navedene nepremičnine. Neločljiva medsebojna povezanost določb zahtevanih pogodb pa po naravi stvari, ob pravilnem upoštevanju varstva osebnih podatkov, po presoji sodišča narekuje razkritje njihove celotne vsebine. Le na ta način je namreč zadoščeno navedenima načeloma javnosti in preglednosti pri ravnanju s stvarnim premoženjem lokalne skupnosti.«. Iz navedb sodišča tako nedvomno izhaja, da je treba pri razpolaganju s stvarnim premoženjem izhajati iz načel preglednosti in javnosti, kar posledično pomeni, da so iz tega izhodišča zahtevane informacije v obravnavanem primeru prosto dostopne, razen varovanih osebnih podatkov.

IP se tako strinja z navedbami prosilca, da so neutemeljene navedbe stranskega udeleženca, da celotna zaprošena dokumentacija oziroma celotna dokumentacija, ki se nanaša ali utegne nanašati na predmetno zadevo, predstavlja poslovno skrivnost. Kot poudarjeno že predhodno, poslovni subjekti, ki vstopajo v obligacijska razmerja s subjekti javnega sektorja, se morajo zavedati, da gre za porabnike javnih sredstev in zato na trgu ne nastopajo brez omejitev, poleg tega pa obstajajo zakonske določbe, na podlagi katerih so določeni podatki iz javnih naročil vedno javni (ZJN-3, ZDIJZ, ZSPDSLS-1, ZJF).

Slediti je mogoče tudi navedbam prosilca, da je sklicevanje stranskega udeleženca na vse možne izjeme za preprečitev in zavrnitev dostopa po 6. členu ZDIJZ pavšalno. Slediti pa je mogoče tudi navedbam prosilca, da se zahtevana dokumentacija nedvomno nanaša na javno naročilo, saj gre delno za ponudbeno dokumentacijo, delno pa za dokumentacijo o izvedbi del, in četudi je del dokumentacije nastal po oddaji javnega naročila, to ne spremeni dejstva, da gre za informacije oziroma dokumentacijo javnega značaja, za katero se uporabljajo določbe ZJN-3 in ZDIJZ. IP se prav tako strinja z navedbami organa in prosilca, da se dejansko stanje in pravno vprašanje, ki izhaja iz omenjene odločbe Ustavnega sodišča nanaša na povsem drugačno dejansko stanje in pravno vprašanje kot v obravnavanem primeru.

Drugih izjem od prostega dostopa do zahtevanih podatkov IP po uradni dolžnosti ni ugotovil.

Delni dostop

IP je tako odločil o delnem dostopu do zahtevanih dokumentov, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba)[18]. Dostop do določenega podatka je zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi stranskega udeleženca delno ugodil ter v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP posledično delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo stranskega udeleženca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Pritožbo prosilca pa je zavrnil v celoti, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[19] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 22/19.

[2] Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18.

[3] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[4] Npr. odločitev DRK št. 018-057/2014-6.

[5] https://www.ajpes.si/prs/

[6] Iz obrazložitve določbe v Predlogu zakona o javnem naročanju[6] izhaja, citirano: »Dokumentacija o javnem naročilu postane v celoti javna takrat, ko je javno naročilo oddano. Zaradi zagotovitve nemotenega poteka naročanja in dela naročnika, predvsem v zvezi s pregledom in ocenjevanjem ponudb, je možen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika šele od takrat, ko naročnik objavi odločitev o oddaji naročila. V navedenem je zakon o javnih naročilih specialnejši glede na določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.«.

[7] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[8] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15 in 54/17.

[9] https://www.izs.si/imenik/pooblasceni-inzenirji/

[10] Uradni list RS, št. 71/16.

[11] Npr. odločbe IP št. 090-301/2015, št. 090-283/2016 in št. 090-149/2017.

[11] Uradni list RS, št. 55/08, 54/09 – popr. In 61/17 – GZ.

[12] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002.

[13] Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20 in 15/21 – ZDUOP.

[13] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Cpg 654/2012, z dne 5. 11. 2013.

[13] Uradni list RS, št

[13] Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20 in 15/21 – ZDUOP.

[13] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Cpg 654/2012, z dne 5. 11. 2013.

[13] Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18.

[18] Uradni list RS, št. 24/16.

[19] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.