prosilec - RTV Slovenija

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval obsežno dokumentacijo, med drugim tudi sodno poravnavo. Organ je zahtevi delno ugodil, s čimer se ni strinjal eden od stranskih udeležencev. V pritožbi je zatrjeval, da se z izjemo porabe javnih sredstev lahko razkrijejo samo zneski, ker je šlo za sodno poravnavo, pa je oporekal tudi, da organ o dostopu do tega dokumenta ne bi smel odločati, saj gre za dokument iz sodnega spisa, za katerega po sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 4/2020, veljajo določbe ZPP. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je pojem »porabe javnih sredstev« treba razlagati širše, kot samo goli znesek. S porabo je namreč povezana tudi sama vsebina dokumenta, ki je bil podlaga za izplačilo določenega zneska. Poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa organa, ampak tudi podatki o tem, kako se razpolaga z javnimi sredstvi, razlogi zakaj, pod kakšnimi pogoji, kakšne so obveznosti in dolžnosti strank v povezavi s takšno porabo in ostalo. Tudi pritožbeno sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, ne daje podlage za drugačno odločitev, saj ne gre za enako pravno in dejansko situacijo, saj v obravnavani zadevi sploh ne gre za vpogled v sodni spis. IP je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-285/2021/2

Datum: 28. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu stranski udeleženec), ki ga po pooblastilu zastopa …, z dne 25. 8. 2021, zoper odločbo RTV Slovenija, Kolodvorska ulica 2, 1550 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 0901-08/2021/69 z dne 22. 7. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba stranskega udeleženca z dne 25. 8. 2021 zoper odločbo RTV Slovenija, št. 0901-08/2021/69 z dne 22. 7. 2021, se zavrne.

2. Zahteva stranskega udeleženca … za povrnitev stroškov se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec (…) je 11. 5. 2021 na organ naslovil obsežno zahtevo za dostop do naslednjih dokumentov:

1. kopije vseh pogodb, ki jih je RTV Slovenija sklenila z Združenjem SAZAS, iz naslova priobčevanja neodrskih glasbenih del oz. iz naslova uporabe repertoarja predmetnega združenja, kakor tudi drugih, s tem povezanih dokumentov, v času do vložitve te zahteve; kopije morebitnih dopolnil k pogodbam ali skupnim sporazumom ali katerekoli druge oblike spreminjanja ali dopolnjevanja predmetnih vsebin; kopije vseh prilog ali sestavnih delov predmetnih pogodb in/ali skupnih sporazumov; kopije listin, povezanih z vsemi morebitnimi sodnimi ali izvensodnimi poravnavami, sklenjenih med RTV Slovenija in Združenjem SAZAS; kopije zapisnikov ali drugih dokumentov, iz katerih bi bil razviden potek pogajanj in oblikovanje tarife; kopije računov Združenja SAZAS z dne 21. 8. 2015 v višini 2.300.000,00 EUR, z dne 8. 10. 2015 v višini 2.440.822,00 EUR, z dne 29. 4. 2016 v višini 2.113.846,06 EUR, z dne 28. 4. 2017 v višini 2.309.493,38 EUR, z dne 30. 4. 2018 v višini 2.343.102,09 EUR, z dne 30. 4. 2019 v višini 2.390.279,73 EUR, z dne 19. 6. 2020 v višini 2.405.438,85 EUR;
2. kopije vseh pogodb, ki jih je RTV Slovenija sklenila z Zavodom za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov iz naslova uporabe fonogramov iz repertoarja predmetnega združenja, kakor tudi drugih, s tem povezanih dokumentov, v času do vložitve te zahteve; kopije morebitnih dopolnil k pogodbam ali skupnim sporazumom ali katerekoli druge oblike spreminjanja ali dopolnjevanja predmetnih vsebin; kopije vseh prilog ali sestavnih delov predmetnih pogodb in/ali skupnih sporazumov; kopije listin, povezanih z vsemi morebitnimi sodnimi ali izvensodnimi poravnavami, sklenjenih med RTV Slovenija in Zavodom za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov; kopije zapisnikov ali drugih dokumentov, iz katerih bi bil razviden potek pogajanj in oblikovanje tarife; kopije računov Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov z dne 5. 1. 2017 v višini 67.729,07 EUR, z dne 31. 1. 2017 v višini 168.409,93 EUR, z dne 17. 10. 2017 v višini 184.858,15 EUR, z dne 30. 10 2017 v višini 184.858,15 EUR, z dne 30. 1. 2020 v višini 212.161,07 EUR, z dne 30. 3. 2020 v višini 98.608,42 EUR, z dne 30. 4. 2020 v višini 221.253,78 EUR, z dne 30. 7. 2020 v višini 221.253,78 EUR, z dne 30. 10. 2020 v višini 221.253,78 EUR, z dne 29. 1. 2021 v višini 221.253,78 EUR, z dne 25. 3. 2021 v višini 81.577,98 EUR, z dne 30. 4. 2021 v višini 219.699,45 EUR;
3. kopije vseh pogodb, ki jih je RTV Slovenija sklenila z ZAMP, Združenjem avtorjev Slovenije (in njegovimi pravnimi predniki), iz naslova priobčevanja neodrskih literarnih del oz. iz naslova uporabe repertoarja predmetnega združenja, kakor tudi drugih, s tem povezanih dokumentov, v času do vložitve te zahteve; kopije morebitnih dopolnil k pogodbam ali skupnim sporazumom ali katerekoli druge oblike spreminjanja ali dopolnjevanja predmetnih vsebin; kopije vseh prilog ali sestavnih delov predmetnih pogodb in/ali skupnih sporazumov; kopije listin, povezanih z vsemi morebitnimi sodnimi ali izvensodnimi poravnavami, sklenjenih med RTV Slovenija in ZAMP; kopije zapisnikov ali drugih dokumentov, iz katerih bi bil razviden potek pogajanj in oblikovanje tarife; kopije računov ZAMP z dne 18. 5. 2015 v višini 36.754,74 EUR, z dne 30. 4. 2021 v višini 12.251,58 EUR;
4. kopije vseh pogodb, ki jih je RTV Slovenija sklenila z AIPA, Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del iz naslova kakršnegakoli sodelovanja, kakor tudi drugih, s tem povezanih dokumentov, v času do vložitve te zahteve; kopije pogodb in/ali morebitnih drugih dvostranskih aktov, kopije morebitnih dopolnil k pogodbam ali katerakoli druge oblike spreminjanja ali dopolnjevanja predmetnih vsebin; kopije vseh prilog ali sestavnih delov predmetnih pogodb; kopije zapisnikov ali drugih dokumentov, iz katerih bi bil razviden potek in vsebina dogovarjanja in razlogi za sklenitev pogodb in njihovega izvajanja; kopije vseh računov in/ali plačil, ki jih je RTV Slovenija naslovila oz. prejela od AIPA (kot npr. račun oz. plačilo, ki ga na strani 127 omenja Letno poročilo RTV Slovenija za leto 2014: 130.000 EUR); kopije dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, kako je RTV Slovenija uporabila oz. razdelila od AIPA prejeta plačila;
5. kopije vseh pogodb, ki jih je RTV Slovenija sklenila z AKIN d.o.o. iz naslova prenosa založniških glasbenih pravic, pa tudi iz vseh drugih pravnih naslovov, in vseh drugih, s tem povezanih dokumentov, v času do vložitve te zahteve; kopije pogodb in/ali morebitnih drugih dvostranskih aktov, kopije morebitnih dopolnil k pogodbam ali kopije katerekoli druge oblike spreminjanja ali dopolnjevanja predmetnih vsebin; kopije vseh prilog ali sestavnih delov predmetnih pogodb; kopije zapisnikov ali drugih dokumentov, iz katerih bi bil razviden potek pogajanj in oblikovanje tarife; kopije računov AKIN d.o.o. z dne 28. 12. 2015 v višini 38.325,00 EUR, z dne 29. 12. 2015 v višini 38.325,00 EUR, z dne 28. 7. 2016 v višini 43.800,00 EUR, z dne 23. 8. 2016 v višini 43.800,00 EUR, z dne 4. 9. 2017 v višini 97.600,00 EUR, z dne 22. 8. 2018 v višini 97.600,00 EUR, z dne 18. 7. 2019 v višini 43.800,00 EUR, z dne 6. 11. 2019 v višini 43.800,00 EUR, z dne 26. 6. 2020 v višini 43.000,00 EUR, z dne 9. 11. 2020 v višini 43.000,00 EUR;
6. kopije vseh (splošnih) pogodb, ki jih je RTV Slovenija sklenila s katerokoli pravno osebo, iz. naslova prenosa založniških glasbenih pravic in vseh drugih, s tem povezanih dokumentov, v času do vložitve te zahteve.

Prosilec je želel dokumente prejeti v elektronski obliki na e-naslov ali v fizični obliki na stalni naslov, odvisno od tega, v kakšni obliki organ z njimi razpolaga, tako da ni potrebna pretvorba iz ene oblike v drugo.

Organ je z odločbo, št. 0901-08/2021/69 z dne 22. 7. 2021, zahtevo prosilca delno zavrnil, še prej pa 26. 5. 2021 izdal sklep o podaljšanju roka za odločanje, št. 0901-08/2021/11. Ker se je zahteva nanašala na informacije, s katerimi so povezani drugi subjekti, je organ na podlagi 44. člena ZUP o pravici vstopa v postopek obvestil Združenje SAZAS k.o., IPF k.o., ZAMP – Združenje avtorjev Slovenije k.o., AIPA k.o. in AKIN, založništvo in storitve, d.o.o. Vsi povabljeni subjekti so priglasili vstop v postopek. Organ se je opredelil do svoje javne službe, kot jo opredeljuje 3. člen ZRTVS-1 in zapisal, da se je javnost upravičena seznaniti, kako in zakaj se uporabljajo javna sredstva, hkrati pa se z omogočanjem transparentnosti vrši tudi nadzor nad porabo javnih sredstev. Skladno z ZRTVS-1 pa lahko organ poleg javne službe v omejenem obsegu opravlja tudi tržno dejavnost. Organ svojo tržno dejavnost izvaja ločeno od poslovanja javne službe in v skladu s 14. členom ZRTVS-1 in internimi akti. Tržne dejavnosti organa so navedene v 15. členu ZRTVS-1. Glede zahtevanih dokumentov je organ ugotavljal, ali vsebujejo podatke, ki sodijo med izjeme od prostega odstopa do informacij javnega značaja po 2. točki (poslovna skrivnost) in 3. točki (varstvo osebnih podatkov) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za dokumente, ki izvirajo iz časa pred uveljavitvijo ZPosS, tj. pred 20. 4. 2019, je organ pri presoji obstoja poslovne skrivnosti upošteval določbe 39. člena ZGD-1, za preostale dokumente pa določbe 2. člena ZPosS. Po definiciji osebnega podatka iz člena 4 Splošne uredbe o varstvu podatkov med osebne podatke sodijo imena fizičnih oseb in naslovi. … je navedlo, da zahtevani dokumenti vsebujejo strogo zaupne informacije in so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu s Sklepom o določanju in varovanju poslovnih skrivnosti z dne 1. 5. 2018. Njihovo razkritje tretjim osebam bi namreč lahko škodovalo organizaciji. Tudi sicer 37. člen ZKUASP pravico do vpogleda v vso dokumentacijo kolektivne organizacije omogoča le imetnikom pravic, katerih pravice organizacija kolektivno upravlja, kar pomeni, da so podatki in dokumentacija že v skladu s področno zakonodajo opredeljeni kot poslovna skrivnost (z izjemo dokumentacije iz 39. člena ZKUASP). Prav tako so v zahtevanih dokumentih vsebovani osebni podatki oz. identifikacijski podatki posameznikov (imena in priimki avtorjev, sodnikov, odvetnikov, drugih vpletenih), ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, zato se morajo prekriti oz. zavarovati. Stranski udeleženec je menil, da v primeru obstoja izjeme od izjeme po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev) ni dopustno razkriti celotne vsebine zahtevanih dokumentov, ampak zgolj pravne podlage, torej nazive pogodb in drugih dokumentov, ki so predstavljali osnovo za izplačilo javnih sredstev, in podatke o zneskih, ki so pa tudi sicer javno dostopni v aplikaciji Erar. Organ ni oporekal navedbam stranskega udeleženca, da je dokumentacija kolektivne organizacije že po zakonu opredeljena kot poslovna skrivnost. Prav tako je ugotovil, da je zadostil zakonskemu pogoju za sklicevanje na subjektivni kriterij poslovne skrivnosti na podlagi prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Pod 1. točko zahteve je organ kot zahtevane dokumente prepoznal plačilni nalog, ki nima varovanih podatkov; sodno poravnavo v zvezi s poplačilom vtoževanih neporavnanih obveznosti organa do …, iz naslova priobčitve javnosti glasbenih avtorskih del v vseh televizijskih in radijskih programih, ki vsebuje podatke o porabi javnih sredstev, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in zakonsko podlago za njeno razkritje predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, razen 10. točke dokumente, kjer je podana izjema poslovne skrivnosti; račune, ki jih je izstavil … po individualni pogodbi o uporabi glasbenih neodrskih del v programih televizijskih in radijskih postaj, kjer je podana izjema poslovne skrivnosti glede podatkov o ceni, popust % in vrednosti brez DDV, ime in priimek osebe, ki je izdala posamezni račun, pa je varovan osebni podatek; izpis odprtih postavk v evidencah …, za katerega velja izjema poslovne skrivnosti; individualno pogodbo o uporabi glasbenih neodrskih del v programih televizijskih in radijskih postaj z dne 29. 7. 2015, ki se nanaša na izvajanje javne službe in ne vsebuje nobenih izjem; aneksi k individualni pogodbi, ki prav tako ne vsebujejo nobenih izjem; pogodbe med organom in … za izdelovanje zvočnih posnetkov na fonogramih, obrazec katerih je javnosti dostopen na spletni strani …, zato je tudi organ dovolil dostop v celoti; pogodbe za zagotovitev nagrad avtorjem na glasbenih festivalih oz. za namen kulturno umetniškega ustvarjanja in razširjanja novih avtorskih del iz sredstev …, ki se ne nanašajo na porabo javnih sredstev niti ne izhajajo iz delovnega področja organa, zato je dostop zavrnil; dovoljenja in pogoji za enkratno uporabo avtorskih glasbenih del iz repertoarja … na prireditvi, ki jo v okviru javne službe izvede organ, zato je dostop v celoti dovolil; pogodbe o uporabi arhivskega in dokumentarnega gradiva RTV Slovenija, ki je bila sklenjena na podlagi Poslovnih pogojev za trženje lastnega programa RTVSLO in se ne nanašajo na porabo javnih sredstev, zato je dostop zavrnil. Enako je organ ugotavljal tudi za dokumente ostalih stranskih udeležencev, vendar tega dela odločbe IP ne povzema, ker ni predmet tega pritožbenega postopka.

Stranski udeleženec (…) je 25. 8. 2021 zoper odločbo organa, št. 0901-08/2021/69 z dne 22. 7. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Stranski udeleženec je izpostavil, da je organu pravočasno, tj. 30. 6. 2021, sporočil, da dokumenti, na katere se zahteva za dostop do informacij javnega značaja nanaša, predstavljajo oz. vsebujejo poslovno skrivnost, saj so bili kot taki označeni oz. določeni s Sklepom o določanju in varovanju poslovnih skrivnosti, ki se je pričel uporabljati 1. 5. 2018. Svojo zahtevo po prekritju določenih informacij in dokumentov je stranski udeleženec utemeljil na določilu II. člena navedenega sklepa, iz katerega izhaja, da so poslovna skrivnost vse vrste dokumentov, ki jih v sklepu in v skladu s sklepom kot poslovno skrivnost določi direktor ali oseba, ki jo direktor s pooblastilom določi, da lahko določa kateri dokumenti so poslovna skrivnost in ki vsebujejo žig »strogo zaupno« ter datum in podpis direktorja oz. pooblaščene osebe ali v samem dokumentu vsebovano navedbo poslovna skrivnost oz. strogo zaupno. Ravno tako se kot poslovna skrivnost, tudi če to na dokumentu ni posebej označeno, štejejo kadrovske evidence, plače zaposlenih, pogodbe z zaposlenimi, delovne ugodnosti po pogodbah o zaposlitvi, individualne pogodbe, zapisniki sej organov odločanja, podatki o plačilih ali alternativnih oblikah plačevanja, tekoči podatki in informacije o poslovanju združenja, finančni položaj in aktivnosti, kot so finančne transakcije, dolgovi in terjatve, likvidnost, podatki o strateških usmeritvah, pogodbe in podatki o poslovnih strankah, pogodbe in podatki o uporabnikih in podatki o članih oz. o avtorjih in imetnikih pravic iz delovnega področja združenja, pogodbe s sestrskimi tujimi kolektivnimi organizacijami, drugi podatki o združenju, ki se posredujejo državnim organom in nosilcem javnih pooblastil, sponzorske in donatorske pogodbe, vključno s pripadajočo dokumentacijo, gesla in kode za vstop v računalniške programe, lokacije, kjer se hranijo listine z zaupnimi podatki, organizacija varnosti in s tem v zvezi signalno varnostne naprave, njihove lokacije in način delovanja, dokumentacija, vezana na sodne in izvensodne spore. Razkritje dokumentov nepooblaščenim tretjim osebam bi lahko škodovalo organizaciji. V pritožbi je stranski udeleženec izrecno nasprotoval odločitvi organa o dostopu do dokumenta, št. 08/2021/7 – Sodne poravnave, ki sta jo organ in nasprotni udeleženec sklenila za poplačilo vtoževanih obveznosti iz naslova priobčitve javnosti glasbenih avtorskih del v vseh televizijskih in radijskih programih organa. Stranski udeleženec je menil, da ob upoštevanju 4. in 6. člena ZDIJZ, organ dovoli dostop zgolj do podatkov o porabi javnih sredstev (zneskov), ne pa do celotne vsebine takega dokumenta. Zato je stališče organa, ki v izpodbijani odločbi ni sledil restriktivni naravi 6. člena ZDIJZ, pač pa je dovolil dostop do celotne vsebine sodne poravnave, materialno pravno zmotno. Tudi sicer je pri omejitvah dostopa do informacij javnega značaja treba upoštevati pravno ureditev v celoti, ne samo ZDIJZ. Drugi odstavek 39. člena Ustave določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Omejeno možnost do vpogleda v informacijo javnega značaja oz. do dokumentov, ki se nahajajo v sodnih spisih, določa ZPP v 150. členu. Drugi odstavek 150. člen ZPP določa, da se lahko drugim osebam, torej osebam, ki niso stranke pravde, dovoli pregled in prepis posameznih spisov in torej tudi posameznih listin v spisu le, če imajo upravičeno korist. Vpogled v spis, ko je postopek enkrat končan, lahko dovoli zgolj predsednik oz. predstojnik sodišča oz. druga za to določena oseba. ZDIJZ za dostop do informacij javnega značaja sicer ne zahteva izkazanega pravnega interesa, je pa slednjega treba zatrjevati in dokazati, če je določena informacija javnega značaja hkrati tudi listina iz sodnega spisa, kar sodna odločba in torej tudi Sodna poravnava, nedvomno je. Procesni zakoni, kamor spada tudi ZPP, razlogoma posebej urejajo pravico do pregleda in prepisa dokumentov v spisih, saj ima gradivo v upravnih in sodnih spisih, posebno naravo. Glede na navedeno ter upoštevajoč jasno določilo 39. člena Ustave nasprotni udeleženec vztraja, da bi moral organ, ob odločanju o zahtevi prosilca, spoštovati tudi omejitve glede dostopnosti dokumentov, ki jih določajo področni predpisi, torej tudi prej citirani 150. člen, saj so določila področnih predpisov in tam uzakonjene omejitve nesmiselne, če jih je mogoče izigrati z zahtevo po ZDIJZ. V konkretnem primeru nedvomno prihaja do konflikta različnih pravnih norm in sicer do konflikta med 150. členom ZPP in 4. členom ZDIJZ, saj oba predpisa določata pod kakšnimi pogoji imajo druge osebe, kamor nedvomno spada tudi prosilec, pravico do vpogleda v konkretno sodno odločbo - sodno poravnavo. ZDIJZ prosilcu daje pravico dostopati do vsebine sodne poravnave, saj slednja nedvomno je informacija javnega značaja, ZPP pa ta dostop omejuje oz. ga pogojuje z izkazanim oz. utemeljenim pravnim interesom, saj sodna poravnava predstavlja tudi listino sodnega spisa. V smiselno enakem primeru je tudi že odločalo Vrhovno sodišče, ki je v zadevi opr. št. VSRS Sodba X lps 4/2020 z dne 27. 5. 2020 zavzelo jasno in nedvoumno stališče, da imajo pri dostopu do informacij, posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov, značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. ZDIJZ se torej lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen s specialnimi zakoni, kamor spada tudi ZPP. Po mnenju stranskega udeleženca v obravnavanem primeru to pomeni, da se ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so neposredno povezani s sodno poravnavo, a se ne nahajajo v sodnem spisu. Tako ima na primer prosilec lahko dostop do plačilnega naloga, iz katerega izhajajo izplačani zneski in namen nakazila, povezan s sodno poravnavo, do same sodne poravnave pa zaradi nezatrjevanega in neizkazanega pravnega interesa in dejstva, da je zahteva naslovljena na napačen organ, ne more dostopati. Povedano drugače, ZDIJZ ne more predstavljati podlage za dostop do informacij oziroma dokumentov, ki se nahajajo v sodnih spisih. Poleg tega je stranski udeleženec menil, da je organ storil bistveno kršitev določb postopka, ker je o zahtevi prosilca v delu, ki se nanaša na sodno poravnavo, sploh vsebinsko odločal. Kar zadeva sodno poravnavo je o dostopu do teh informacij, na podlagi drugega odstavka 150. člena ZPP, izključno pristojen odločati predsednik oz. predstojnik Okrožnega sodišča v Ljubljani in noben drug organ, ki je na podlagi ZDIJZ zavezan k posredovanju informacij javnega značaja. Ker je odločbo v delu, ki se nanaša na sodno poravnavo, izdal stvarno nepristojen organ, kar v skladu z drugim odstavkom 237. člen ZUP predstavlja bistveno kršitev določb postopka oz. ker se je organ v izpodbijani odločbi oprl na napačen predpis oziroma pravno podlago, ravno tako pa je sicer napačen predpis tudi napačno razlagal, in zahtevi prosilca, v delu, ki se nanaša na sodno poravnavo, delno ugodil, je stranski udeleženec predlagal, da se pritožbi ugodi. Ob zaključku je zahteval povrnitev stroškov tega pritožbenega postopka.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 0901-08/2021/71 z dne 1. 9. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo stranskega udeleženca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je stranski udeleženec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ kot javni zavod zavezanec v smislu ZDIJZ, in sicer po določbah, ki urejajo dostop do informacij za organe (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Prav tako ni spora, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Za stranskega udeleženca je sporno predvsem posredovanje enega dokumenta, tj. zapisnika o opravljeni glavni obravnavi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani z dne 8. 9. 2015 s sodno poravnavo, ki ga organ vodi pod opr. št. 08/2021/7. Organ je prosilcu omogočil dostop do dokumenta, št. 08/2021/7 (razen 10. točke besedila), ker je menil, da se te informacije nanašajo na podatke o porabi javnih sredstev. Zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je omogočil (delni) dostop do navedenega dokumenta s sklicevanjem na 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena (torej tudi če zahtevana informacija predstavlja poslovno skrivnost, kot je to nesporno v tem primeru) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker je zahtevani dokument nastal leta 2015, torej pred uveljavitvijo Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS), se v tem postopku za potrebe definicije poslovne skrivnosti po ZDIJZ uporabljajo določbe ZGD-1, ki so bile v veljavi v času nastanka zahtevanega dokumenta, in ne le določbe ZPosS, ki je uveljavljen v času vodenja zadevnega postopka. ZGD-1 je pri določitvi, kaj je poslovna skrivnost, opredeljeval dva kriterija: subjektivnega, po katerem je poslovna skrivnost določena s pisnim sklepom (prvi odstavek 39. člena ZGD-1), in objektivnega, če podatek ni določen s sklepom kot poslovna skrivnost, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). V tretjem odstavku 39. člena pa je uporabljal zakonsko dikcijo, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Organ ni nasprotoval trditvam stranskega udeleženca o poslovni skrivnosti, prav tako temu ne oporeka IP, vendar je pri obravnavani zadevi treba upoštevati, da je poslovna skrivnost stranskega udeleženca presežena s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tako kot ZGD-1 (tretji odstavek 39. člena) tudi ZPosS (tretji odstavek 2. člena) določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. Temu sledi tudi IP in dodaja, da gre za t. i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na razkritje katerih volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Na podlagi teh določb se namreč dovoli dostop do podatka, če gre za podatke, ki so po zakonu javni, in za odločitev o prostem dostopu obstoj poslovne skrivnosti sploh ni bistven. Če gre ob upoštevanju tretjega odstavka 2. člena ZPosS oz. tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 za javne podatke, to pomeni, da za te podatke, ne glede na to, da jih pravni subjekt opredeli kot poslovno skrivnost, izjema poslovne skrivnosti opredeljena v določbi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne pride v poštev.

Po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ organ ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Stranski udeleženec niti ni oporekal, da gre pri zahtevanem dokumentu za podatke o porabi javnih sredstev, vendar je menil, da je pri sklicevanju na podatke o porabi javnih sredstev dovoljen le dostop do zneskov, ne pa do celotne vsebine takega dokumenta. Ta pritožbena navedba je neutemeljena. IP meni, da je pojem »porabe javnih sredstev« treba razlagati širše, kot samo goli znesek. S porabo je namreč povezana tudi sama vsebina dokumenta, ki je bil podlaga za izplačilo določenega zneska (tako tudi sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018, tč. 15 obrazložitve). Poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa organa, ampak tudi podatki o tem, kako se razpolaga z javnimi sredstvi, razlogi zakaj, pod kakšnimi pogoji, kakšne so obveznosti in dolžnosti strank v povezavi s takšno porabo in ostalo. Zahtevana sodna poravnava je dokument, s katerim je bilo odločeno, da organ (kot stranka te sodne poravnave) poravna vtoževane obveznosti. Z njo se je organ, ki je zavezanec po ZDIJZ in s tem zavezan zagotavljati javnost in odprtost svojega delovanja, zavezal, da bo to storil in pri tem nesporno porabil javna sredstva. Kot že povedano, stranski udeleženec dejstvu, da so se na podlagi sodne poravnave porabila javna sredstva, niti ni nasprotoval. Kakšne zaveze ima organ, pogoje, pravice dolžnosti in obveznosti, na podlagi sodne poravnave, s kom jo je sklenil, kdaj in pod kakšnimi pogoji, so vse informacije, ki se štejejo kot podatki o porabi javnih sredstev. Zato je IP potrdil odločitev organa, da je sodna poravnava (razen 10. točke), prosto dostopna informacija javnega značaja in s tem tudi sledil relevantni upravo sodni praksi Upravnega sodišča v zadevah I U 1544/2018, I U 2856/2017, I U 1126/2017, I U 1123/2017, I U 764/2015. Pri vseh je bilo potrjeno stališče IP, da je tolmačenje pritožnika, da porabo javnih sredstev predstavlja zgolj podatek o znesku, preozko.

Tudi pritožbeno sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, ne daje podlage za drugačno odločitev, saj ne gre za enako pravno in dejansko situacijo. Prosilec je, za razliko od zadeve, na katero se sklicuje stranski udeleženec in v kateri je prosilka želela prejeti dokumente neposredno iz tožilskega spisa, saj je zahtevo naslovila na državno tožilstvo, zahteval dokument pri organu, ki ni zavezan ravnati po Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1 in 70/19 – odl. US; v nadaljnjem besedilu ZPP). V 1. členu ZPP je namreč določeno, da ta zakon predpisuje pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. V obravnavani zadevi ni dvoma, da organ ni sodišče, in je sklicevanje na predmetni zakon irelevantno. Prav tako golo sklicevanje, da je zahtevani dokument del sodnega spisa pri drugem organu, po mnenju IP ne zadošča, saj v obravnavani zadevi sploh ne gre za vpogled v spis.

Posledično so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je o zahtevi za dostop do sodne poravnave odločal nepristojen organ. Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po navedenih določbah morajo biti izpolnjeni trije osnovni pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer (1) informacija izvira iz delovnega področja organa, (2) organ z njo razpolaga ter (3) informacija se nahaja v materializirani obliki. V obravnavani zadevi ni sporno, da je zahtevani dokument zadostil vsem kriterijem po 4. členu v povezavi s 1. členom ZDIJZ, kajti (1) informacija izvira iz delovnega področja organa, (2) organ z njo razpolaga ter (3) informacija se nahaja v materializirani obliki.

Organ je javni zavod, zato je obseg informacij javnega značaja, do katerih je organ dolžan zagotavljati dostop, opredeljen v 4. členu ZDIJZ (zahtevane informacije nesporno izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo se v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam ali pridobil od drugih oseb in organ z njimi razpolaga), izjeme od prostega dostopa, ki jih je v primeru informacij javnega značaja iz 4. člena mogoče uporabiti, pa so navedene v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (organ je tako vsebino 10. točke dokumenta prekril, ker je ocenil, da ne izvira iz javnopravnega delovnega področja organa in je priznal obstoj poslovne skrivnosti). Po mnenju IP gre v primeru prosilčeve zahteve nedvomno za dokumente, ki ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, saj je predmet le-te dokumentacija organa, ki jo je pridobil v okviru svojega delovnega področja. Z navedbami stranskega udeleženca, da lahko o dostopu do sodne poravnave odloča zgolj in samo predsednik oz. predstojnik Okrožnega sodišča v Ljubljani in noben drug organ, ki je na podlagi ZDIJZ zavezan k posredovanju informacij javnega značaja, se IP ne strinja. Kot že povedano, 4. člen ZDIJZ izrecno določa, da je informacija javnega značaj vsak dokument, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Zato je prvostopenjski organ tudi pravilno ugotavljal, ali je in iz katerih razlogov je treba dostop do teh informacij omejiti.

Prvi odstavek 6. člena ZDIJZ taksativno določa enajst izjem od dostopa do zahtevanih dokumentov, zaradi katerih lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca. Tako lahko med drugim ravna tudi v primeru iz 2. točke prvega odstavka 6. člena zakona, ko se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.[1] Kljub navedenemu se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev (1. alineja tretjega odstavka 6. člena). Dostop do zahtevanega dokumenta lahko organ zavrne tudi v primeru iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ko se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Ker navedena izjema med drugim zahteva izpolnjevanje pogoja, da bi razkritje dokumenta škodovalo izvedbi postopka, v obravnavani zadevi pa sodni postopek ni več v teku (torej je zaključen) in posledično škoda ne more (več) nastati, obstoja navedene izjeme ni moč potrditi.

Ker ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ nedvoumno sporoča, da so podatki o porabi javnih sredstev prosto dostopni, ne glede na obstoj morebitnih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (razen določenih, kamor pa obstoj poslovne skrivnosti ali sodnega postopka, ki ni več v teku, ne sodita) je IP zaključil, da je bila odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna in na zakonu utemeljena. IP je pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno (1. točka izreka te odločbe).

Stranski udeleženec je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov. O povrnitvi stroškov prvi odstavek 114. člena ZUP določa, če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če je v takem primeru katera od strank deloma zmagala s svojim zahtevkom, trpi del stroškov v sorazmerju s tistim delom svojega zahtevka, s katerim ni zmagala. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov. V obravnavanem primeru stranski udeleženec s svojim zahtevkom ni uspel, zato krije svoje stroške. Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev nastalih stroškov se tako zavrne (2. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Zakon o gospodarskih družbah v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti.