prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje evidenc organa o zaostankih rušenja nelegalnih gradenj in dokumentacijo vezano na sezname A, B, C in D prioritet za po/rušenje. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.  

ODLOČBA:

Številka: 090-282/2021/4

Datum: 6. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 8. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-291 z dne 11. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 20. 8. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-1/2021-291 z dne 11. 8. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 14. 7. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje naslednjih dokumentov:

• kakršnekoli evidence organa o zaostankih rušenja nelegalnih gradenj »sredi« Triglavskega narodnega parka (ki so jih v letih po 1945 nezakonito zgradili udbaški komunistični veljaki);
• kakršnekoli evidence organa o zaostankih rušenja nelegalnih gradenj po vsej RS (po navedbi organa več kot 2000 končanih upravnih inšpekcijskih postopkih, med njimi najstarejši krepko starejši od 50 let);
• seznam vseh A- prioritet za po/rušenje;
• seznam vseh B- prioritet za po/rušenje;
• javne objave predmetnih meril organa v uradnem listu RS za določanje A, B, C in D prioritet za po/rušenje;
• uradni dokument institucije, ki je potrdila tozadevna merila organa za določanje A, B, C in D prioritet za po/rušenje.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-1/2021-291 z dne 11. 8. 2021. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena, v povezavi z 2. odstavkom 22. člena ZDIJZ, zavrnil.  Organ je prosilcu še dodatno pojasnil, da so kriteriji za obravnavo prijav in izvrševanja inšpekcijskih odločb objavljena na spletni strani organa in v Gradbenem zakonu (Ur.l. RS, št. 61/17, s spremembami).

Dne 20. 8. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-1/2021-291 z dne 11. 8. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da kategorično prereka predmetno odločbo, ker organ večkratno uradno laže. Prosilec je citiral nekaj člankov iz arhiva RTV SLO in izpostavil citat: » kjer bi bil po sedanjih predpisih predmetni objekt razvrščen v predzadnjo - C prioriteto«. Na podlagi navedenega prosilec meni, da uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja organa ponovno laže, da organ nima meril za določanje A, B, C in D prioritet za po/rušenje. Prosilec je izrazil svoj pogled na zavrnitev dostopa do ostalih zahtevanih dokumentov. Od IP pričakuje, da bo skozi postopek pritožbe potrdil predmetne laži v izpodbijani odločbi, saj meni, da predmetni zapis arhiviran v arhivu RTV SLO ni nastal na podlagi blodenj, kogarkoli že.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-1/2021-336 z dne 2. 9. 2021 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

IP je organ, z dopisom št. 090-282/2021/2 z dne 10. 9. 2021, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 17. 9. 2021. V njem je organ navedel, da je ponovno preverili, ali razpolaga z zahtevanimi dokumenti in ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je pojasnil, da je iskal evidence o zaostankih rušenja nelegalnih gradenj v informacijskem sistemu INSPIS po kriterijih: »iskanje dokumentov«, »vsi dokumenti«, »vsi uslužbenci«, »vse enote«, »vse inšpekcije« ter kratki vsebini: »predvideno rušenje«, »predvidene rušitve«, »zaostanki rušitev«, »zaostanki rušenja«, »evidenca rušitev«, »evidenca rušenja« in »evidenca o zaostankih rušenja nelegalnih gradenj« vendar iskanih informacij ni našel. Navedeno izhaja tudi iz zaslonskih slik, ki jih je organ posredoval IP na vpogled. Organ je dodatno še pojasnil, da seznam vseh prioritet za po/rušenje, iz katerih bi izhajale prioritete A, B, C in D ne obstaja, pri čemer je navedel, da se vsako leto iz informacijskega sistema – s stopnjo tajnosti »INTERNO« – generirajo izvršilne zadeve, ki se jih nato izvršuje po vrstnem redu. Organ je še navedel, da v Uradnem listu RS ne objavlja nobenih internih aktov (pravilniki, navodila, usmeritve, ipd.), saj gre za notranje delovanje organa, katere izdaja predstojnik organa in jih druge institucije ne potrjujejo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z naslednjimi dokumenti:

• kakršnimikoli evidencami organa o zaostankih rušenja nelegalnih gradenj »sredi« Triglavskega narodnega parka (ki so jih v letih po 1945 nezakonito zgradili udbaški komunistični veljaki);
• kakršnimikoli evidencami organa o zaostankih rušenja nelegalnih gradenj po vsej RS;
• seznamom vseh A- prioritet za po/rušenje;
• seznamom vseh B- prioritet za po/rušenje;
• javnimi objavami predmetnih meril organa v uradnem listu RS za določanje A, B, C in D prioritet za po/rušenje;
• uradnimi dokumenti institucije, ki je potrdila tozadevna merila organa za določanje A, B, C in D prioritet za po/rušenje.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 17. 9. 2021, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne in podprte z dokazili zaslonskimi slikami o iskanju dokumentov v informacijskem sistemu INSPIS, iz katerih tudi izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je tudi dodatno pojasnil, da seznam vseh prioritet za po/rušenje, iz katerih bi izhajale prioritete A, B, C in D ne obstaja, temveč se vsako leto iz informacijskega sistema – s stopnjo tajnosti »INTERNO« – generirajo izvršilne zadeve, ki se jih nato izvršuje po vrstnem redu. V Uradnem listu RS organ ne objavlja nobenih internih aktov IRSOP (pravilniki, navodila, usmeritve, ipd.), temveč jih izdaja predstojnik organa in jih druge institucije, zato tudi ne potrjujejo. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka