prosilec - DARS d.d.

POVZETEK:

Organ je z odločbo delno zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije, ki jo je v postopku javnega naročila št. JN005518/2020 predložil izbrani ponudnik, in sicer zaradi varstva poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov. Stranski udeleženec je zoper del zavrnilnega dela odločbe vložil pritožbo. IP je v pritožbenem postopku pritožbi stranskega udeleženca delno ugodil ter organu naložil, da prekrije osebne podatke, ki niso prosto dostopni. Sicer je pa IP ugotovil, da podatki, ki jih je izpostavil stranski udeleženec kot poslovno skrivnost, izkazujejo izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, in je podlaga za njihovo razkritje drugi odstavek 35. člena ZJN-3 in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pritožbo stranskega udeleženca je tako v tem delu IP zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-279/2021/4

Datum: 22. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20- ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), z dne 12. 8. 2021, zoper odločbo DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. 0.5.5./2021/AMI-8-2 z dne 26. 7. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi stranskega udeleženca z dne 12. 8. 2021 se delno ugodi in se odločba DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d.d., št. 0.5.5./2021/AMI-8-2 z dne 26. 7. 2021, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

• ESPD obrazec za družbo …, na način, da v obrazcu prekrije tudi podatke o datumu in kraju rojstva, naslovu bivališča, telefonski št., e-naslovu in EMŠO zastopnikov;
• ESPD obrazec za družbo …, na način, da prekrije tudi podatke o:
• e-naslovu kontaktne osebe,
• datumu in kraju rojstvu, naslovu bivališča, telefonski št., e-naslovu in EMŠO zastopnika;
• ESPD obrazec za družbo ..., na način, da prekrije tudi podatke o datumu in kraju rojstvu, naslovu bivališča in EMŠO zastopnikov;
• ESPD obrazec za družbo …, na način, da prekrije tudi podatki o datumu in kraju rojstvu, naslovu bivališča in EMŠO zastopnikov;
• Seznam dodatnih strokovnih kadrov na način, da prekrije imena in priimke fizičnih oseb;
• Opis dosedanjih delovnih izkušenj za vodilnega razvojnega inženirja, na način, da prekrije tudi podatke o imenu in priimku, e-naslovu in telefonski št. vodilnega razvojnega inženirja, pri tem pa opis oštevilči z isto številko, pod katero je naveden kader v seznamu in ga priloži k ustreznemu seznamu;
• Opis dosedanjih delovnih izkušenj za projektnega vodjo, na način, da prekrije tudi podatke o imenu in priimku, e-naslovu in telefonski št. projektnega vodje, pri tem pa opis oštevilči z isto številko, pod katero je naveden kader v seznamu in ga priloži k ustreznemu seznamu;
• Opis dosedanjih delovnih izkušenj za strokovnjaka za kontrolo kakovosti, na način, da prekrije tudi podatke o imenu in priimku ter e-naslovu strokovnjaka za kontrolo kakovosti, pri tem pa opis oštevilči z isto številko, pod katero je naveden kader v seznamu in ga priloži k ustreznemu seznamu;
• Opis dosedanjih delovnih izkušenj za posameznega strokovnjaka za spletno prodajo e-storitev na način, da prekrije tudi podatke o imenu in priimku, e-naslovu in telefonski št. posameznega strokovnjaka za spletno prodajo e-storitev, pri tem pa opis oštevilči z isto številko, pod katero je naveden kader v seznamu in ga priloži k ustreznemu seznamu;
• Opis dosedanjih delovnih izkušenj za vodilnega strokovnjaka za tehnični nadzor na način, da prekrije tudi podatke o imenu in priimku, e-naslovu in telefonski št. vodilnega strokovnjaka za tehnični nadzor, pri tem pa opis oštevilči z isto številko, pod katero je naveden kader v seznamu in ga priloži k ustreznemu seznamu;
• Opis dosedanjih delovnih izkušenj za strokovnjaka za IT varnost na način, da prekrije tudi podatke o imenu in priimku, e-naslovu in telefonski št. za strokovnjaka za IT varnost, pri tem pa opis oštevilči z isto številko, pod katero je naveden kader v seznamu in ga priloži k ustreznemu seznamu;
• Opis dosedanjih delovnih izkušenj za vodilnega razvojnega inženirja, na način, da prekrije tudi podatke o imenu in priimku, e-naslovu in telefonski št. za vodilnega razvojnega inženirja, pri tem pa opis oštevilči z isto številko, pod katero je naveden kader v seznamu, in ga priloži k ustreznemu seznamu;
• certifikate, priložene za posamezne kadre, na način, da prekrije podatke o imenu in priimku kadra, pri tem pa certifikate oštevilči z isto številko, pod katero je v seznamu navedena posamezna fizična oseba, in jih priloži k ustreznemu seznamu;
• potrdila o referenčnem delu, na način, da prekrije tudi podatke o imenu in priimku kadra, pri tem pa potrdila oštevilči z isto številko, pod katero je v seznamu navedena posamezna fizična oseba, in jih priloži k ustreznemu seznamu;
• Obrazec»PODATKI O PODIZVAJALCU« za družbo JNR s.r.o., na način, da prekrije podatke o e-naslovu in telefonski št. fizične osebe;
• priloge k posameznim podizvajalskim pogodbam med izbranim ponudnikom ter družbami …, na način, da prekrije podatke o imenih in priimkih kadrov;
• izpise iz kazenske evidence, na način, da prekrije tudi podatke o kraju in državi rojstva posamezne fizične osebe;
• potrdilo Občinskega sodišča v Pragi, št. Si 3978/2020-2 z dne 18. 12. 2020, na način, da prekrije podatke o telefonski št. fizične osebe;
• potrdilo Finančnega urada za glavno mesto Praga, št. 8946119/20/2011-52522-110820 z dne 14. 12. 2020, na način, da prekrije podatke o telefonski št. in e-naslovu fizične osebe pod »Ureja«;
• potrdilo Državnega urada za inšpekcijo za delo, št. 8568/1.10/20 z dne 14. 12. 2020, na način, da prekrije podatke o telefonski št. fizične osebe pod »Kontakt« ter imenu in priimku fizične osebe v zadnjem odstavku besedila;
• potrdilo Zdravstvene zavarovalnice ministrstva za notranje zadeve (za …), na način, da prekrije še podatke o telefonski št. in e-naslovu fizične osebe pod »Ureja«;
• potrdilo Češke industrijske zdravstvene zavarovalnice, na način, da prekrije še podatke o telefonski št. in e-naslovu fizične osebe za »Ureja«;
• potrdilo Družbe za splošno zdravstveno zavarovanje, št. VZP-20-05264630-S823 z dne 14. 12. 2020, na način, da prekrije še podatke o telefonski št. in e-naslovu fizične osebe za »Ureja«;
• izjave o neobstoju izključitvenih razlogov, na način, da prekrije še podatke o rojstvu (rojstni datum/EMŠO) in št. osebnega dokumenta izjavitelja (uvod izjave, potrdilo o verodostojnosti);
• potrdilo Splošne zdravstvene zavarovalnice, št. P001206106433 z dne 15. 12. 2020, na način, da prekrije še telefonsko št. fizične osebe pod »Ureja«;
• potrdilo Socialne zavarovalnice, št. 241-16272020-BAM z dne 15. 12. 2020, na način, da prekrije še telefonsko št. (in v dokumentu spodaj) in e-naslov fizične osebe pod »Ureja«;
• potrdilo Davčnega urada Bratislava, št. 101975454/2020 z dne 14. 12. 2020, na način, da prekrije tudi podatke o telefonski št. fizične osebe pod »Oseba, zadolžena za zadevo/tel.«;
• izpise iz Obrtno-podjetniškega registra, na način, da prekrije podatke o naslovu posamezne fizične osebe;
• izpise iz Trgovinskega/Poslovnega registra, na način, da prekrije podatke o naslovu in rojstvu (datum in EMŠO) posamezne fizične osebe;
• potrdilo Socialne zavarovalnice, št. 8156-171/2020-ZV z dne 15. 12. 2020, na način, da prekrije še telefonsko št. fizične osebe pod »Ureja/tel. št.«;
• potrdilo Splošne zdravstvene zavarovalnice, št. P001213100012 z dne 7. 1. 2021, na način, da prekrije še telefonsko št. fizične osebe pod »Ureja/tel. št.«;
• potrdilo Davčnega urada Banska Bystrica, št. 101988251/2020 z dne 15. 12. 2020, na način, da prekrije še telefonsko št. fizične osebe pod »Ureja«;
• potrdilo Urada za izbrane gospodarske subjekte, št. 101974649/2020 z dne 14. 12. 2020, na način, da prekrije še telefonsko št. fizične osebe pod »Ureja/tel. št.«;
• potrdilo Splošne zdravstvene zavarovalnice, št. P001206106392/3055 z dne 14. 12. 2020, na način, da prekrije še telefonsko št. fizične osebe pod »Ureja/telefon«;
• potrdilo Socialne zavarovalnice, št. 705-59795-6/2020-BAM z dne 14. 12. 2020, na način, da prekrije še telefonsko št. in e-naslov fizične osebe pod »Ureja/telefon«;
• Dopolnitev ponudbe po pozivu naročnika št. 313/2020-199/2020-5 z dne 9. 12. 2020, kot dopolnjen in spremenjen z dopisom št. 313/2020-199/2020-7 z dne 16. 12. 2020 z dne 15. 1. 2021, na način, da ne posreduje priloženih pravnih memorandumov ter prekrije podatke o imenu, priimku in e-naslovu fizične osebe v naslovu organa;
• Izjasnitev izbranega ponudnika z dne 17. 2. 2021 v zvezi z zahtevkoma za revizijo neizbranih ponudnikov družb ....«.

2. V preostalem delu se pritožba stranskega udeleženca zavrne.

1. Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA javni zavod, Ljubljana, Kolodvorska ulica 2, Ljubljana, je po novinarju Roku Šuligoju (v nadaljevanju: prosilec), 17. 5. 2021 od organa zahtevala dokumentacijo, ki jo je v postopku javnega naročila št. JN005518/2020 predložil izbrani ponudnik .. (v nadaljevanju: stranski udeleženec). Prosilec je zahteval vse dokumente, od prijave na razpis do celotne dokumentacije (odgovore izbranega ponudnika, povezane s pritožbo na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil - v nadaljevanju: DRK).

Rok za posredovanje zahtevane dokumentacije je organ, na podlagi 24. člena ZDIJZ, podaljšal za 30 delovnih dni, s sklepom št. 0.5.5./2021-AMI/8-1, z dne 31. 5. 2021.

Stranski udeleženec je svojo stransko udeležbo priglasil organu z dopisom z dne 1. 6. 2021.

0 zahtevi je nato organ odločil z odločbo št. 0.5.5./2021/AMI-8-2 z dne 26. 7. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V uvodni utemeljitvi svoje odločitve je organ izpostavil pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in ugotovil, da dokumentacija, o kateri je odločil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, izpolnjuje vse pogoje za informacijo javnega značaja. Nadalje je navedel, da so po določbi 5. člena ZDIJZ informacije javnega značaja javno dostopne pravnim in fizičnim osebam, vendar je to načelo prostega dostopa omejeno z izjemami, ki jih predvideva 6. člen ZDIJZ. Zaradi slednjega je preizkusil, ali v zvezi z zahtevo prosilca obstaja in je utemeljena katera od predvidenih izjem. Upoštevaje navedeno se je opredelil do izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[1] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[2], ki so začele veljati 20. 4. 2019. Presoja poslovne skrivnosti se mora opraviti skladno z materialnim pravom, ki je veljal v času, ko je dokument nastala, kar upoštevaje datum objave predmetnega javnega naročila in datum posredovanja dokumentacije organu pomeni, da je treba za presojo poslovne skrivnosti uporabiti določila ZPosS. Pojem poslovne skrivnosti je tako presojal po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS. V zvezi s tem je navedel, da je stranski udeleženec v okviru prijave na predmetno javno naročilo št. JN005518/2020-B01 za vzpostavitev in delovanje sistema elektronska vinjeta predložil Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 27. 11. 2020 (v nadaljevanju: Sklep). Iz Sklepa izhaja, da so kot poslovna skrivnost opredeljeni dokumenti in informacije, ki jih posredno ali neposredno vsebuje ponudba ali so predloženi v zvezi s ponudbo, s katero družba konkurira v postopku javnega naročila. Ponudnik je 17. 2. 2021 sprejel tudi Sklep o določitvi poslovne skrivnosti, s katerim je kot poslovno skrivnost določil dokumente in podatke ter informacije, ki neposredno ali posredno vsebujejo izjasnitve ali so v zvezi s predloženimi izjasnitvami izbranega ponudnika na zahteve za revizijo neizbranih ponudnikov .. v predmetnem postopku javnega naročila. Za presojo upravičenosti določitve posameznega dokumenta kot poslovno skrivnost je skladno s sodno prakso Upravnega sodišča bistveno, ali je bil dokument določen kot poslovna skrivnost pred prejemom zahteve za dostop do konkretne informacije.[3] Navedena sklepa izbranega ponudnika ta pogoj izpolnjujeta. Organ je tako mnenja, da določeni zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z 2. členom ZPosS in s tem izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj po njegovi oceni vsebujejo tudi nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, prav tako pa imajo tržno vrednost. Organ se je tudi opredelil do obstoja poslovne skrivnosti pri vsakem od zahtevanih dokumentov. Pri tem je presojal tudi, ali je v konkretnem primeru javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da gre, ob upoštevanju prakse IP in sodne prakse Upravnega sodišča, v delu nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev. Skladno s prakso IP in sodno prakso Upravnega sodišča se poraba javnih sredstev v primeru predložitve ponudbe v postopku javnega naročanja razlaga širše kot zgolj podatek o pogodbeni ceni in se tako za podatek o porabi javnih sredstev štejejo vse informacije oziroma dokumenti, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev. Kljub temu pa zgolj predložitev določenega dokumenta ali podatka v ponudbi v postopku javnega naročanja sama po sebi še ne pomeni, da gre za podatek o porabi javnih sredstev. Skladno s prakso IP in sodno prakso Upravnega sodišča je za vsak konkreten podatek, za katerega bi veljala kakršna koli izjema od razkritja (npr. varovanje poslovne skrivnosti ali osebnih podatkov), treba presojati, ali njegova predložitev res predstavlja razpisni pogoj. V primeru, da dokument ali njegov del le delno vsebujejo informacije, ki so določene kot poslovna skrivnost, in se jih ne razkriva na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ter jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi se ogrozilo njihovo zaupnost, 7. člen ZDIJZ pooblaščeni osebi nalaga, da te informacije izloči iz dokumenta ter prosilca seznani z vsebino. Organ se je v nadaljevanju opredelil še do izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je namreč v primeru podatkov iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe ugotovil, da večje število podatkov, ki so vsebovani v dokumentih iz te točke, predstavlja osebne podatke v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tudi v tem primeru se na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko osebni podatki razkrijejo, v kolikor gre za podatke o porabi javnih sredstev. Kot je že pojasnil, v primeru ponudbe v postopku javnega naročanja se za podatek o porabi javnih sredstev štejejo informacije, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev v skladu z razpisno dokumentacij. Organ je tudi v zvezi s to izjemo izpostavil določbo o t.i. delnem dostopu po 7. členu ZDIJZ ter se v nadaljevanju opredelil do dostopa do posameznega zahtevanega podatka. Na koncu je organ navedel še, da bo dostop do dokumentov omogočil po pravnomočnosti odločbe, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do izvotlitve pravice do pritožbe in pravice do upravnega spora stranskega udeleženca.

Stranski udeleženec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 12. 8. 2021 iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka, napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. IP je predlagal, da:

1. Pritožbi ugodi v celoti ter izpodbijano odločitev spremeni na način, da:

• delno zavrne dostop do ESPD obrazcev, naštetih v točki 1 izreka izpodbijane odločbe v delu, ki vsebuje osebne podatke kontaktne osebe (e-naslov, iz katerega je mogoče prepoznati ime in priimek posameznika) ter osebne podatke zakonitih zastopnikov (datum rojstva, naslov prebivališča, telefonska številka in e-naslov);
• delno zavrne dostop do referenčnih potrdil, naštetih v točkah 4, 5 in 6 izreka izpodbijane odločbe v delu, ki vsebuje osebne podatke (ime in priimek ter morebitne druge osebne podatke) osebe (kadra), za katero se izdaja posamezno referenčno potrdilo oziroma na katero se posamezno referenčno potrdilo nanaša;
• delno zavrne dostop do certifikatov, naštetih v točki 3 izreka izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na osebne podatke (ime in priimek osebe, na katero se nanaša posamezen certifikat;
• v celoti zavrne dostop do dokumenta 12.2. – Pkad (4.2e): seznam dodatnih strokovnih kadrov iz 10. točke drugega dela točke 1 izreka izpodbijane odločbe oziroma podredno v delu, ki vsebuje osebne podatke (imena in priimke oseb, zaposlenih pri stranskemu udeležencu ali njegovih podizvajalcih, podatke o njihovi končani strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah);
• zavrne dostop do obrazcev s podatki o podizvajalcih, naštetih v točkah 2.p), 3.m), 4.c) drugega dela točke 1 izreka izpodbijane odločbe v delu, ki vsebuje osebne podatke kontaktne osebe (e-naslov, iz katerega je mogoče prepoznati ime in priimek posameznika);
• zavrne dostop do pogodb, sklenjenih s podizvajalci, naštetih v točki 11. drugega dela točke 1 izreka izpodbijane odločbe v delu, ki vsebuje osebne podatke kadrov – fizičnih oseb, zaposlenih pri posameznem podizvajalcu (ime in priimek, podatke o njihovi končani strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah);

ter vse tovrstne osebne podatke pred razkritjem počrni oziroma zakrije kako drugače ter prosilcu omogoči zgolj delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ.

2. V 1. točki izreka izpodbijano odločbo spremeni tako, da zahtevo prosilca zavrne tudi v preostalih delih, ki vsebujejo poslovno skrivnost stranskega udeleženca, in sicer na način, da:

• zavrne dostop do obrazcev s podatki o podizvajalcih, naštetih v točkah 2.p), 3.m), 4.o) drugega dela točke 1 izreka izpodbijane odločbe v delu, ki vsebuje poslovno skrivnost stranskega udeleženca (polje vrednosti podizvajalskega dela v vsakem izmed obrazcev s podatki o podizvajalcu),
• zavrne dostop do pogodb, sklenjenih s podizvajalci, naštetih v točki 11. drugega dela točke 1 izreka izpodbijane odločbe v delu, ki vsebuje poslovno skrivnost stranskega udeleženca oziroma podredno zavrne dostop do 1. člena in 4. člena vsake izmed podizvajalskih pogodb;
• zavrne dostop do tehnične dokumentacije oziroma informacijskih tehnologij, vmesnikov, sistema in storitev za izvedbo pogodbe, naštetih točki 27. izreka izpodbijane odločbe, v delu, ki vsebuje poslovno skrivnost stranskega udeleženca, in sicer A) strani 5-10 in 80-104 (izrazi in okrajšave, osnovni opis ponudbe, varstvo osebnih podatkov in izpolnjevanje zahtev) dokumenta 3.1.1. Opis procesov delovanja sistema, B) strani 4-5 (sistemska arhitektura), dokumenta 3.1.2. Konfiguracija sistema, arhitektura sistema, C) strani 3-5 (okrajšave, uvod, splošna načela oblikovanja) dokumenta 3.1.4. Opisi vseh ključnih informacijskih tehnologij, D) stran 3 (uvod) dokumenta, 3.1.5. Opisi opreme, materialov, drugega blaga in storitev, navedenih v ponudbi, E) strani 3-7 (opis organizacijske strukture, načrtovanje in usklajevanje dejavnosti), stran 18 (vodenje usposabljanj), dokumenta 3.3. Plan izvedbe projekta,

ter vse tovrstne podatke pred razkritjem počrni oziroma kako drugače zakrije ter prosilcu v skladu s 7. členom ZDIJZ omogoči zgolj delni dostop do dokumentacije.

3. V 1. točki izreka izpodbijano odločbo spremeni tako, da zahtevo prosilca zavrne v delih, ki se nanašajo na zaupnost razmerja med odvetnikom in stranki, in sicer na način, da:

• v celoti zavrne dostop do pooblastil odvetnici za zastopanje izbranega ponudnika z dne 26. 11. 2020 in z dne 17. 2. 2021 iz 12. točke drugega dela 1. točki izreka izpodbijane odločbe;
• v celoti zavrne dostop do treh pravnih memorandumov odvetniške družbe … z vsemi prilogami, naštetimi v točkah 1.s), t), u), v), w) in x) drugega dela 1. točki izreka izpodbijane odločbe.

4. V 1. točki izreka izpodbijano odločbo spremeni tako, da zahtevo prosilca zavrne v delih, ki se nanašajo na posredovanje dokumentov v zvezi s predrevizijskim in revizijskim postopkom, predvsem v zvezi z izjasnitvijo stranskega udeleženca v zvezi z zahtevki za revizijo neizbranih ponudnikov zoper Odločitev o oddaji javnega naročila, objavljeno na portalu JN pod oznako JN005518/2020-ODL01 z dne 29. 1. 2021, in sicer na način, da v celoti zavrne dostop do izjasnitve izbranega ponudnika oziroma izjasnitve stranskega udeleženca z dne 17. 2. 2021 iz 16. točke drugega dela 1. točke izreka izpodbijane odločbe in izjasnitve izbranega ponudnika oziroma izjasnitve stranskega udeleženca z dne 17. 2. 2021 iz 17. točke 1. točke izreka izpodbijane odločbe.

Podredno je predlagal, da IP izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje ter odloči, da se stranskemu udeležencu povrnejo priglašeni stroški pritožbenega postopka. Med drugim je navedel, da je organ njegove pripombe v zvezi z osebnimi podatki in poslovno skrivnostjo upošteval zgolj deloma. Mnenja je, da je organ napačno presodil, da za določene dokumente niso podane izjeme od dostopa, čeprav ti dokumenti vsebujejo osebne podatke in/ali poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. Posledično je tako organ v nekaterih delih napačno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil materialno pravo, kar predstavlja pritožbeni razlog po 1. in 2. točki prvega odstavka 237. člena ZUP. Organ se v delu, ki se nanaša na dostop do revizijske dokumentacije, prav tako ni opredelil do navedb stranskega udeleženca in ni navedel, na kašni podlagi utemeljuje njihovo razkritje prosilcu. Posledično se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar predstavlja pritožbeni razlog po 4. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Prav tako je organ v zvezi z dostopom do revizijske dokumentacije zmotno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil materialno pravo, kar predstavlja tudi pritožbeni razlog po 1. in 2. točki prvega odstavka 237. člena ZUP. Nadalje je navedel, da je z izpodbijano odločitvijo organ prosilcu omogočil, da se seznani z dokumenti, ki predstavljajo zaupnost razmerja med odvetnikom in stranko, pri čemer ni navedel, na kakšni podlagi utemeljuje njihovo razkritje. Posledično se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti, kar prav tako predstavlja razlog po 4. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Organ je v zvezi z dostopom do dokumentov, ki predstavljajo zaupnost razmerja med odvetnikom in stranko zmotno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil materialno pravo, kar predstavlja pritožbeni razlog po 1. in 2. točki prvega odstavka 237. člena ZUP. Izpodbijana odločba je iz navedenih razlogov nepravilna in nezakonita, zato je IP predlagal, da jo razveljavi in odloči kot že predlagano, kar je tudi podrobneje utemeljil.

1. Neutemeljeno razkritje osebnih podatkov

Organ je prosilcu neutemeljeno omogočil dostop do številnih osebnih podatkov s tem, ko je odločil, da:

• V ESPD obrazcih se prekrijejo zgolj ime, priimek in telefonska številka kontaktne osebe, ne pa tudi elektronski naslov, saj tudi e-naslov, iz katerega je mogoče prepoznati posameznika, njegovo ime in priimek (brez domenske končnice) predstavlja osebni podatek;
• V ESPD obrazcih se prekrijejo zgolj osebni podatki kontaktne osebe, ne pa tudi osebni podatki zakonitih zastopnikov, s čimer je prosilcu in širši javnosti omogočil dostop do vseh njihovih osebnih podatkov, vključno z datumom rojstva, naslovom prebivališča, telefonsko št. in e-naslovom;
• Pri posameznem referenčnem potrdilu se za posamezen kader družb zakrijejo zgolj osebni podatki kontaktne osebe in potrjevalca referenčnega potrdila, ne pa tudi ime in priimek ter drugi morebitni osebni podatki osebe (kadra), za katero se posamezno referenčno potrdilo izdaja oziroma na katero se posamezno referenčno potrdilo nanaša. Ob tem je izpostavil, da je organ v izpodbijani odločbi podatke o kadru že anonimiziral na način, da je namesto ime in priimkov oseb uporabil kratice, torej se očitno zaveda, da gre za osebne podatke, ki jih je potrebno zakriti tudi v celotni dokumentaciji. Kljub takšni psevdonimizaciji pa organ v izpodbijani odločbi ni odločil, da se zakrijejo tudi osebni podatki imenovanega kadra.
• Pri posameznih certifikatih se razkrijejo osebni podatki osebe, na katero se certifikat nanaša kot sta ime in priimek, pa po oceni stranskega udeleženca ni prav nobenega utemeljenega in zakonitega razloga, da se osebni podatki kadra, kot so ime in priimek ter morebitni drugi osebni podatki kadra razkrijejo prosilcu. Organ je v izpodbijani odločbi podatke o kadru psevdonomiziral na način, da je namesto imena in priimka oseb uporabil kratice, vendar v izpodbijani odločbi ni odločil, da se ti podatki zakrijejo tudi v certifikatih.
• Razkrije se celoten seznam kadrov, s katerimi je stranski udeleženec uporabil dodatne točke v okviru meril, ki vsebujejo imena in priimke oseb, zaposlenih pri stranskem udeležencu ali njegovih podizvajalcih, podatke o njihovi končani strokovni izobrazbi in letih delovnih izkušenj, pri čemer stranski udeleženec opozarja, da gre najverjetneje za očitno pomoto, saj je organ prosilcu zavrnil dostop do seznama strokovnih kadrov, s katerim je stranski udeleženec izkazoval izpolnjevanje pogojev. Glede na to, da seznam dodatnih kadrov in seznam strokovnih kadrov vsebujeta enake osebne podatke imenovanih kadrov, ni prav nobenega razloga, da je organ v 1. točki dopustil razkritje seznama dodatnih kadrov, med tem ko je pravilno in povsem utemeljeno zavrnil dostop do seznama strokovnih kadrov.
• Razkrije se celoten obrazec s podatki o podizvajalcu za vsakega podizvajalca, čeprav nekateri vsebujejo osebne podatke, kot so e-naslov fizične kontaktne osebe.
• Razkrije se celotna pogodba, sklenjena s podizvajalci, čeprav vsebujejo osebne podatke kadrov – fizičnih oseb, zaposlenih pri posameznem podizvajalcu (ime, priimek, podatek on njihovi končani strokovni izobrazbi in letih delovnih izkušenj).

Stranski udeleženec je poudaril, da je razkritje navedenih osebnih podatkov nezakonito, ne služi javnemu interesu in bi nedopustno poseglo v pravno zavarovano pravico posameznikov do varstva njihovih osebnih podatkov. Razkritje teh podatkov bi po nepotrebnem vodilo do možnosti zlorabe tovrstnih osebnih podatkov, pa tudi neutemeljenega kontaktiranja ali pa celo nadlegovanja posameznikov, če bi prosilec te podatke razkril javnosti (kar je mogoče pričakovati). Stranski udeleženec je sicer z navedeno dokumentacijo (ESPD obrazci, referenčna potrdila, certifikati, ipd.) res izkazoval izpolnjevanje pogojev v skladu z razpisno dokumentacijo, vendar razkritje osebnih podatkov neizpostavljenih fizičnih oseb (ki niso javno dostopni in niso zakoniti zastopniki) ni potrebno, da se lahko preveri izpolnjevanje pogojev stranskega udeleženca, oziroma je to mogoče doseči tudi, če se v dokumentaciji vsebovani podatki anonimizirajo ali psevdonimizirajo na način, kot je organ že storil v svoji odločbi (kratice imena in priimka) ali pa se osebni podatki zakrijejo. Ker je organ nepopolno in zmotno ugotovil dejansko stanje ter ni v celoti preveril, ali predmetna dokumentacija vsebuje takšne podatke ter je posledično napačno uporabil materialno pravo, je potrebno odločbo (deloma) razveljaviti in zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na razkritje dokumentacije, ki vsebuje takšne podatke, zavrniti, vsi tovrstni podatki pa morajo biti pred razkritjem počrnjeni oziroma kako drugače zakriti, prosilcu pa v skladu s 7. členom ZDIJZ omogočiti zgolj delni dostop do dokumentacije, v kateri so vsebovani. Stranski udeleženec je izpostavil še, da ni na njem, da pregleda vsak dokument in preveri, ali je organ upošteval svojo zakonsko obveznost varstva osebnih podatkov posameznikov pred razkritjem nepooblaščenim osebam, zato zgoraj navedenega seznama zaznanih kršitev ni jemati kot izčrpnega, saj dopušča možnost, da je organ v svoji odločitvi prosilcu omogočil dostop do večjega števila osebnih podatkov. Stranskemu udeležencu prav tako, kljub njegovi izrecni zahtevi, ni bilo natančno pojasnjeno, kateri dokumenti bodo razkriti, da bi se lahko stranski udeleženec decidirano izrekel glede posameznih izjem v skladu z ZDIJZ še pred izdajo odločbe. Zaradi navedenega je predlagal, da IP pritožbi ugodi v celoti in prosilcu onemogoči dostop do tistega dela dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke posameznikov.

2. Neutemeljeno razkritje poslovnih skrivnosti stranskega udeleženca in tretjih oseb

Stranski udeleženec je del ponudbene dokumentacije v zvezi z javnim naročilom označil kot poslovno skrivnost v skladu s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 27. 11. 2020 in Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 17. 2. 2021. Omenjena sklepa predstavljata pravno zavezujočo določitev poslovne skrivnosti, v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZPosS. Poudaril je, da je varovanje podatkov kot poslovne skrivnosti v skladu s sklepom potrebno za to, da se zavarujejo poslovni podatki stranskega udeleženca, ki predstavljajo njegovo konkurenčno prednost. Ponudbena dokumentacija namreč vsebuje obsežno dokumentacijo zaupne narave, ki se nanaša na tehnične rešitve, ki predstavljajo know-how stranskega udeleženca, in na njegov poslovni odnos z drugimi gospodarskimi subjekti ter na njegov poslovni model, tako v skladu s sklepom kot tudi v skladu z internimi akti. Njihovo razkritje bi povzročilo nastanek občutne in nepopravljive škode stranskemu udeležencu, saj bi se preko prosilca s temi podatki lahko seznanili konkurenti na trgu ter pridobili konkurenčno prednost. Organ je argumentacijo stranskega udeleženca delno upošteval pri tehnični dokumentaciji, vendar ne v celoti, saj je kljub temu odločil, da se prosilcu razkrijejo določeni deli tehnične dokumentacije, ki vsebujejo poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Prosilcu je tako omogočeno, da se seznani z opisom ponudbe, sistema, vmesnikov, tehničnih rešitev, na podlagi katerih deluje sistem elektronske vinjete, vzpostavitev katere se trenutno šele izvaja. Organ je tako prosilcu omogočil dostop do naslednjih dokumentov, ki vsebujejo poslovno skrivnost stranskega udeleženca, razkritje katere bi stranskemu udeležencu povzročila občutno in nepopravljivo škodo ter bi, v kolikor bi se z njo seznanila javnost in s tem tudi konkurenti (slednje je mogoče pričakovati), omogočila konkurenčno prednost konkurentov:

• Opis procesov delovanja sistema, strani 5 – 10 in 80 – 104 (izrazi in okrajšave, osnovni opis ponudbe, varstvo osebnih podatkov in izpolnjevanje zahtev);
• Konfiguracija sistema, arhitektura sistema, strani 4 – 5 (sistemska arhitektura);
• Opisi vseh ključnih informacijskih tehnologij, strani 3 -5 (okrajšave, uvod, splošna načela oblikovanja);
• Opisi opreme, materialov, drugega blaga in storitev, navedenih v ponudbi, stran 3 (uvod);
• Metodologija projekta, strani 3 – 7 (opis organizacijske strukture, načrtovanje in usklajevanje dejavnosti), stran 18 (vodenje usposabljanj);
• Plan izvedbe projekta, stran 3 (strukturna razčlemba del).

Glede na navedeno je stranski udeleženec predlagal IP, da dostop do vsebine tehnične dokumentacije zavrne in prosilcu omogoči zgolj dostop do naslovnice, kazala in zgodovine dokumenta, saj navedeno zadostuje za preveritev izpolnjevanja pogojev. Upoštevajoč navedeno je kot poslovno skrivnost potrebno upoštevati še dokumentacijo, vezano na poslovanje stranskega udeleženca s podizvajalci. Organ je namreč v svoji odločbi prosilcu v celoti omogočil dostop do vseh pogodb s podizvajalci ter obrazcev s podatki o podizvajalcih, vsa omenjena dokumentacija pa vsebuje poslovno zelo občutljive podatke, ki razkrivajo ne samo način poslovanja med stranskim udeležencem in podizvajalci, pač pa tudi kakšno plačilo bo posamezen podizvajalec prejel. Če bi se s temi podatki seznanili konkurenti stranskega udeleženca in splošna javnost, bi imelo to izrazito negativen vpliv na položaj stranskega udeleženca na trgu in bi ogrozilo njegov model poslovanja. Prav tako bi konkurenti in splošna javnost seznanila s cenami, urnimi postavkami in maržami, ki so dogovorjene med stranskim udeležencem in podizvajalci. Ker je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje in ni preveril, ali dokumentacija, katere razkritje se zahteva, vsebuje takšne podatke, ter je posledično napačno preveril materialno pravo, je potrebno njegovo odločbo (deloma) razveljaviti in zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na razkritje dokumentacije, ki vsebuje takšne podatke, zavrniti. V izogib dvomu je stranski udeleženec ne tem mestu poudaril, da ne nasprotuje razkritju omenjene dokumentacije v celoti, pač pa v skladu s 7. členom ZDIJZ želi zgolj, da se v razkriti dokumentaciji prekrijejo tisti podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost. IP je tako predlagal, da zahtevo prosilca za dostop v tem delu zavrne in v dokumentaciji, ki se nanaša na podizvajalca, onemogoči razkritje tistih podatkov, iz katerih je mogoče razbrati obseg storitev, ki jih je za stranskega udeleženca opravil podizvajalec, delež oddaje v podizvajanje in kakšno plačilo bo za to prejel posamezen podizvajalec (1. in 4. člen) vsake izmed podizvajalskih pogodb, polje vrednost podizvajalskega dela v vsakem izmed obrazcev s podatki o podizvajalcu in podobno).

3. Neutemeljeno razkritje podatkov, ki so nastali v okviru zaupnega razmerja med stranko in odvetnikom

V zvezi z dostopom do dokumentov, ki so nastali v okviru zaupnega razmerja med stranko in odvetnikom je poudaril, da gre za dokumente, ki ne vsebujejo nobenih podatkov o porabi javnih sredstev, niti z njimi ni izkazoval izpolnjevanja razpisnih pogojev v skladu z razpisno dokumentacijo, za razkritje pa ne obstaja nobena zakonska podlaga. Pooblastili odvetnici vsebujeta podatke o tem, katera dejanja in v kakšnem obsegu je odvetnica v določeni fazi postopka pooblaščena zastopati stranskega udeleženca. Več kot očitno vsebina pooblastil nima nobene povezave s podatki o porabi javnih sredstev ali izpolnjevanjem razpisnih pogojev v skladu z razpisno dokumentacijo, temveč se nanaša izključno na razmerje med odvetnikom in njegovo stranko, ki je zaupno v skladu z Zakonom o odvetništvu in ZPP. Pravni memorandumi češke in slovaške odvetniške družbe pa so bili izrecno izdani zgolj z namenom, da se njihova vsebina razkrije izključno organu oziroma Državni revizijski komisiji, ne pa tretjim osebam in širši javnosti. Memorandumi ne vsebujejo podatkov o porabi javnih sredstev, niti z njimi stranski udeleženec ni izkazoval izpolnjevanja razpisnih pogojev v skladu z razpisno dokumentacijo, saj se ti razlogi dokazujejo z uradnimi izpiski in potrdili, ki pa so že predmet (delnega) razkritja prosilcu. Navedeni pravni memorandumi izkazujejo razmerje med odvetniško družbo in stranskim udeležencem kot stranko, navedeno razmerje pa je zaupno skladno s področno zakonodajo. Posledično meni, da je potrebno odločbo organa v tem delu razveljaviti in zahtevo prosilca za dostop do navedene dokumentacije v celoti zavrniti.

4. Neutemeljeno razkritje revizijske dokumentacije

V zvezi z zahtevano dokumentacijo glede »pritožbe na Državno revizijsko komisijo« (pri čemer ni v celoti jasno, na kaj se nanaša, saj pritožbe v smislu Zakona o postopkih pravnega varstva v postopkih javnega naročanja - ZPVPJN ni bilo) je potrebno ugotoviti, da je prosilec zahteval informacije, ki sploh ne obstajajo, v kolikor pa se nanaša »pritožba« na predrevizijski in revizijski postopek, pa prosilec ni upravičen do teh podatkov na podlagi ZDIJZ, zato je treba zahtevo prosilca v tem delu zavrniti v celoti. Upoštevati je namreč treba sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, s katero je bilo odločeno, da imajo pri dostopu do informacij posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišče in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve glede na določbe ZDIJZ.  V predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku se namreč v skladu s 13. členom ZPVPJN, glede vprašanj, ki jih le-ta ne ureja, uporablja ZPP. ZPP pa v 150. členu določa, da imajo osebe, ki niso stranke postopka, pravico pregleda in prepisa posameznih spisov samo, če dokažejo upravičeno korist. V skladu z ustaljeno sodno prakso (glej npr. sklep VSL, št. II Cp 2288/2019 z dne 7. 4. 2020) mora oseba, ki prosi za vpogled v spis, pa ni stranka postopka, izkazati upravičen interes oziroma korist za vpogled, kar pomeni, da mora s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar je vse vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis. Prosilec v zahtevi za razkritje revizijske dokumentacije sploh ni navedel, v čem je njegov upravičen interes za vpogled v revijsko dokumentacijo, niti ni navedel, zakaj bi razkritje oziroma vpogled v revizijsko dokumentacijo pripomogel k uresničevanju njegovih pravic in pravnih koristi. Pri tem je izpostavil, da prosilec niti ne more izkazati svojega upravičenega interesa oziroma koristi, saj z razkritjem dokumentacije zasleduje cilj objave članka oziroma prispevka v medijih. Organ se do navedb stranskega udeleženca v zvezi s tem ni opredelil, pač pa je zgolj pavšalno zaključil, da se zaradi odsotnosti izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ in v katerih lahko organ zavrne prosilcu dostop do zahtevane dokumentacije, prosilcu ugodi v celoti in omogoči dostop do dokumentov, ki so navedeni v 1. točki izreka, med katere spadata tudi obe izjasniti stranskega udeleženca. Ker se torej organ sploh ni opredelil do argumenta stranskega udeleženca, da ZDIJZ sploh ne predstavlja ustrezne pravne podlage za razkritje, saj gre za spisovno dokumentacijo v predrevizijskem in revizijskem postopku, za katere velja ZPP. Stranski udeleženec je k izjasnitvi predložil tudi številne dokaze, ki vsebujejo občutljive informacije, ki so zaupne narave in se nanašajo na tehnične rešitve stranskega udeleženca, notranje zaupne statistične podatke stranskega udeleženca, statistične podatke češke in slovaške družbe za avtoceste, pogodbeno razmerje med stranski udeležencem ter češko in slovaško družbo za avtoceste. Izpostavil je, da je k izjasnitvam predložil tudi mnenje izvedenca forenzika, ki vključuje slikovna gradiva, ki predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca, opredeljeno s sklepom o poslovni skrivnosti z dne 17. 2. 2021. Slikovna gradiva se nanašajo na fotografije iz strežniškega omrežja in programskega vmesnika stranskega udeleženca, pri čemer gre za informacije, ki imajo tržno vrednost in bi lahko njihovo razkritje ogrozilo interese stranskega udeleženca ter mu povzročilo občutno in nepopravljivo škodo. Upoštevajoč navedeno sta organ in DRK v predrevizijskem in revizijskem postopku zahtevi stranskega udeleženca ugodila, da se neizbranim ponudnikom in morebitnim drugim udeležencem v postopku oziroma tretjim osebam ne razkrije slikovnega gradiva v forenzičnem mnenju. Dejstvo je, da je tudi DRK ugotovila, da predstavljajo predmetni podatki poslovno skrivnost (odločitev DRK št. 018-046/2021 z dne 10. 5. 2021). Izpostavil je tudi, da so navedeni občutljivi in zaupni podatki izrecno povzeti tudi v besedilu same izjasnitve. Njihovo razkritje bi povzročilo nastanek občutne in nepopravljive škode za stranskega udeleženca, pa tudi za češko in slovaško družbo za avtoceste. Glede na to, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do argumentov stranskega udeleženca v zvezi z dostopom do revizijske dokumentacije, temveč je zgolj s pavšalno obrazložitvijo dopustil razkritje celotne izjasnitve, je storil s tem bistveno kršitev pravil postopka, napačno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil materialno pravo. IP je zato predlagal, da v celoti zavrne dostop do celotne revizijske dokumentacije. Organ se prav tako ni opredelil do podrednega argumenta stranskega udeleženca, da je potrebno tudi spisovno dokumentacijo pojmovati kot poslovna skrivnost. Obe izjasnitvi med drugim vsebujeta določene občutljive informacije in dokumente kot dokazila, ki so zaupne narave, ki se nanašajo na tehnične rešitve, ki predstavljajo know-how stranskega udeleženca, ki ga varuje, tako v skladu s sklepom, kot tudi v skladu z internimi akti. Njihovo razkritje bi povzročilo nastanek občutne škode za stranskega udeleženca, saj bi se preko prosilca s temi podatki lahko seznanili konkurenti na tržišču. Vse informacije, ki so relevantne za odločitev o zahtevkih za revizijo, so bile povzete že v odločitvi DRK št. 018-046/2021 z dne 10. 5. 2021, ki je javno dostopa, zato nadaljnje razkrivanje spisovne dokumentacije ne zasleduje nobenega prevladujočega javnega interesa. Ne nazadnje izjasnitvi vsebujeta nekatere kategorije podatkov, ki predstavljajo izjemo od dostopa, kot so npr. statistični podatki tujih držav, osebni podatki in podobno. Ker se torej organ ni opredelil do argumentacije stranskega udeleženca in ni navedel, na kateri podlagi omogoča razkritje spisovne dokumentacije, je stranskemu udeležencu onemogočil, da se do njenega razkritja ustrezno opredeli, kar predstavlja pritožbeni razlog po 4. točki 237. člena ZUP in celo bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo stranskega udeleženca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0.5.5./2021/AMI-8-4 z dne 30. 8. 2021, poslal v odločanje IP.  Pritožbi je priložil tudi predmetno dokumentacijo. Na poziv IP pa je 18. 10 2021 posredoval še zahtevani izjasnitvi stranskega udeleženca glede zahtevka za revizijo neizbranih ponudnikov družb ….

IP je s pritožbo seznanil prosilca (vročitev je bila opravljena 7. 10. 2021), ki se na poziv IP o morebitni izjasnitvi glede pritožbe stranskega udeleženca ni odzval.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da stranski udeleženec izpodbija odločbo v posameznih delih, v katerih je organ prosilcu dostop do zahtevanih podatkov omogočil, kot to izhaja iz njegovih navedb, ki jih je IP povzel predhodno,

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej izpolnjeni. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so posamezni zahtevani dokumenti v delu, v katerem je organ prosilcu dostop do podatkov omogočil, prosto dostopne informacije javnega značaja.

IP uvodoma poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja naročnikov in udeležencev v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih, npr. v postopkih javnega naročanja.

Ker je organ zavrnil dostop do predmetnih podatkov iz razloga varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov, se IP najprej opredeljuje do izjeme od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Zavezanec v skladu s to določbo zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakon, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša na dokumente oziroma podatke, ki so nastali po uveljavitvi ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS (v kolikor bi predmetni podatki nastali pred uveljavitvijo ZPosS, pa bi upošteval predmetne določbe ZGD-1).

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[4], pomeni poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

Upoštevaje pritožbene navedbe stranskega udeleženca so bili predmet presoje IP naslednji podatki:

• Tehnična dokumentacija, 27. točka izreka izpodbijane odločbe, in sicer:
• dokument 3.1.1. Opis procesov delovanja sistema, strani 5 – 10 in 80 – 104 (izrazi in okrajšave, osnovni opis ponudbe, varstvo osebnih podatkov in izpolnjevanje zahtev);
• dokument 3.1.2. Konfiguracija sistema, arhitektura sistema, strani 4 – 5 (sistemska arhitektura);
• dokument 3.1.4. Opisi vseh ključnih informacijskih tehnologij, strani 3 -5 (okrajšave, uvod, splošna načela oblikovanja);
• dokument 3.1.5. Opisi opreme, materialov, drugega blaga in storitev, navedenih v ponudbi, stran 3 (uvod);
• dokument 3.2. Metodologija projekta, strani 3 – 7 (opis organizacijske strukture, načrtovanje in usklajevanje dejavnosti), stran 18 (vodenje usposabljanj);
• dokument 3.3. Plan izvedbe projekta, stran 3 (strukturna razčlemba del).
• Pogodbe stranskega udeleženca s podizvajalci in obrazci:
• način poslovanja med stranskim udeležencem in podizvajalci;
• plačilo podizvajalcem (cena, urna postavka, marža)

IP ugotavlja, da se navedeni podatki nanašajo na dokumentacijo stranskega udeleženca in njegovih podizvajalcev, torej poslovnih subjektov, ki nastopajo na trgu, in kot taki ti podatki nedvomno predstavljajo podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Gre namreč za podatke izbranega ponudnika in njegovih podizvajalcev, ki se nanašajo na vzpostavitev in delovanje sistema elektronska vinjeta, in sicer na tehnično dokumentacijo in pogodbena razmerja. Kot taki ti podatki torej nedvomno vsebujejo določene poslovne informacije, ki so znane le določenemu krogu ljudi. Povedano drugače, IP ugotavlja, da zahtevani podatki izpolnjujejo zahtevo prvega pogoja za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS.

V zvezi s tržno vrednostjo pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[5]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.

IP v zvezi s tržno vrednostjo ugotavlja, da gre za podatke, ki predstavljajo določeno tržno vrednost stranskega udeleženca in njegovih podizvajalcev. Podatki tehnične dokumentacije in pogodbenega razmerja med stranskim udeležencem in njegovimi podizvajalci so nedvomno podatki, za katere je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom  stranskega udeleženca in njegovih podizvajalcev (poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti). IP torej ugotavlja, da imajo ti podatki nedvomno določeno vrednost za stranskega udeleženca in njegove podizvajalce. Po oceni IP je tako izpolnjen tudi drugi pogoj za opredelitev podatkov kot poslovna skrivnost.

IP pa ugotavlja še, da je izpolnjen tudi tretji pogoj, ki ga za obstoj poslovne skrivnosti določa ZPosS, saj je imetnik predmetnih podatkov, to je izbrani ponudnik, v danih okoliščinah razumno ukrepal, da predmetne podatke ohrani kot skrivnost z internim aktom, kot je to izpostavil že organ. IP je vpogledal v Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 27. 11. 2020 (v nadaljevanju: Sklep). Iz Sklepa izhaja, da se z njim določajo dokumenti in podatki, ki jih neposredno ali posredno vsebuje ponudba ali so v zvezi s predloženo ponudbo, s katero stranski udeleženec konkurira v Postopku javnega naročila, za poslovno skrivnost, zlasti pa:

• izpolnjen in podpisan ESPD obrazec za vsakega od gospodarskih subjektov, ki nastopa v ponudbi;
• tehnične specifikacije s prilogami;
• dokumentacija, ki je zahtevama v tehničnih specifikacijah v Prilogi 1: E_vin-01-Pristop k načrtovanju in oblikovanju sistema, in sicer v Poglavju 3, vključno, a ne omejeno na opise informacijskih tehnologij in storitev za izvajanje pogodbe, opise metodologije opravljanja projekta in plan izvedbe projekta;
• obrazci »PODATKI O PODIZVAJALCU« za vse podizvajalce,… (1. točka).

Za poslovno skrivnost se po Sklepu štejejo tudi morebitna kasnejša dopolnila k ponudbi z vsemi pripadajočimi prilogami, korespondenco z naročnikom ter drugi dokumenti, ki so neposredno povezani s Postopkom javnega naročila (3. točka). Pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, vključno a ne omejeno na dokumente, ki vsebujejo navedbo »zaupno« ali »poslovna skrivnost« ali drugo oznako s podobnim pomenom (4. točka). Hkrati pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi drugi podatki iz ponudbe stranskega udeleženca, ki izpolnjujejo pogoje iz ZPosS, z izjemo podatkov, ki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti po ZPosS, tj. podatki, ki so javni že po zakonu, podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (5. točka).

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost, upoštevaje relevantne določbe ZPosS. Tudi, če posamezni podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti, pa IP preizkusi še, ali gre za informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Glede na to, da gre za javno naročilo, je torej treba upoštevati tudi drugi odstavek 35. člena ZJN–3, po katerem so, ne glede na določbo prejšnjega odstavka (varstvo poslovne skrivnosti, op. IP), javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Poleg tega IP poudarja, da gre v obravnavanem primeru za dokumente izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v določenih primerih (primeri iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), ki pa v obravnavanem primeru niso podani.

IP ugotavlja, da je bilo v obravnavanem postopku javnega naročila temeljno merilo za izbor ekonomsko najugodnejša ponudba, ki prejme največje število točk, pri čemer je organ kot naročnik upošteval ponderirano ceno brez DDV (80 točk), dodatne reference ponudnika (13 točk) in dodaten strokovni kader (7 točk). Nadalje IP poudarja, da se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za dokumentacijo izbranega ponudnika, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja njihovih pogojev v predmetnem javnem naročilu. IP dodaja, da je Upravno sodišče[6] že večkrat potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.[7]

Ob dejstvih, da je ponudnik s ponudbo na predmetnem javnem naročilu uspel, da je bilo merilo za izbiro ekonomsko najugodnejša ponudba in da se je na najugodnejšo ceno mogoče opreti samo, če ponudnik izpolnjuje pogoje, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji, IP ocenjuje, da za poslovno skrivnost ne morejo biti določeni dokumenti oziroma podatki, ki jih je moral ponudnik priložiti ponudbi, da mu je organ kot naročnik priznal sposobnost aktivne legitimacije, oziroma podatki, na podlagi katerih je naročnik ugotavljal izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije.

Upoštevaje navedeno in navedbe v priglasitvi stranske udeležbe, se IP v nadaljevanju opredeljuje do posameznih dokumentov, ki jih je stranski udeleženec izpostavil kot poslovno skrivnost.

Vrednost podizvajalskega dela v vsakem izmed obrazcev »PODATKI O PODIZVAJALCU«

Gre za podatek, ki je prosto dostopen v Pogodbi »Vzpostavitev in delovanje sistema elektronske vinjete« z dne 1. 12. 2020, objavljeni pri predmetnem javnem naročilu na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: Pogodba), zato IP ne vidi razloga, da bi organ te podatke v obrazcih prekrival.[8] Poleg tega pa IP ugotavlja tudi, da so bili obrazci del razpisne dokumentacije, med drugim je bilo treba za podizvajalca tako predložiti podatke o vrsti blaga, ki ga bo dobavil oziroma vrsti del, ki jih bo opravil posamezni podizvajalec, ter tudi podatke o vrednosti podizvajalskega dela brez DDV v EUR na dan oddaje ponudbe, zato IP te podatke ocenjuje kot podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev razpisne dokumentacije, in posledično podatke, ki predstavljajo porabo javnih sredstev.

Dostop do podizvajalskih pogodb stranskega udeleženca z družbami …

Organ je odločil, da so podizvajalske pogodbe prosto dostopne, s čimer se stranski udeleženec ne strinja, oziroma se posredno ne strinja s prosto dostopnostjo 1. in 4. člena.

IP ugotavlja, da so podizvajalske pogodbe tipske in obsegajo:

• podatke o pogodbenih strankah,
• uvodno določilo oziroma 1. člen, ki obsega navedbo dejstev o naročniku, naročilu, določilu 4.2 alineje (e) Poglavja 1 Navodil (kvalifikacijski pogoji za vodilnega strokovnjaka za tehnični nadzor/strokovnjaka za kontrolo kakovosti/vodilni razvojni inženir/strokovnjak za spletno prodajo e-storitev, navodila o uporabi zmogljivosti drugih subjektov, dokazila),
• predmet pogodbe (člen 2),
• čas veljavnosti in učinkovanja pogodbe (člen 3),
• pogodbeno ceno in določilo o poslovni skrivnosti (člen 4), ter
• skupno in končno določilo (člen 5).

IP nadalje ugotavlja, da je moral ponudnik predložiti osnovne podatke o podizvajalcih že v razpisni dokumentaciji, med drugim tudi podatke o vrsti del, ki jih bo opravil podizvajalec oziroma vrsti blaga, ki ga bo dobavil podizvajalec, ter vrednosti podizvajalskega dela brez DDV v EUR na dan oddaje ponudbe. IP ugotavlja tudi, da podatki o podizvajalcih izhajajo tudi iz same Pogodbe, ki je, kot že prav tako navedeno, prosto dostopna (23. člen). Iz Pogodbe prav tako izhajajo podatki o vrsti dela, ki ga bo opravil posamezni podizvajalec, oziroma vrsti blaga, ki ga bo dobavil, pa tudi sama vrednost podizvajalskega dela. Iz Pogodbe pa izhaja tudi, da je izbrani ponudnik vezan na izbrane podizvajalce, saj brez predhodnega soglasja naročnika podizvajalcev ne sme spreminjati ali sodelovati z drugimi podizvajalci, od tistih, ki so navedeni v Pogodbi. IP tako ocenjuje, da gre za podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev razpisne dokumentacije, in podatke, ki predstavljajo porabo javnih sredstev. Ob tem se IP posebej opredeljuje do določb 1. in 4. člena Pogodbe, ker ju je izpostavil stranski udeleženec. Določbe 1. člena dejansko povzemajo Navodila, odvisno od kadra ali dela, ki ga mora zagotoviti posamezen podizvajalec, 4. člen pa vrednost posla, kar pa so vse, kot že navedeno, podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev razpisne dokumentacije, in posledično podatki, ki predstavljajo porabo javnih sredstev.

Tehnična dokumentacija

Stranski udeleženec nasprotuje, da bi bili prosto dostopni določeni podatki tehnične dokumentacije. IP se glede dostopa do te opredeljuje v nadaljevanju:

1. Dokument 3.1.1. Opis procesov delovanja sistema v 1.0 obsega na straneh 5 – 10 izraze in okrajšave, splošen osnovni opis ponudbe in prav tako zelo splošno glede varstva osebnih podatkov v okviru delovanja sistema e-vinjeta. Na straneh 80 – 104 pa obsega razpredelnico obveznosti izvajalca za zagotavljanje zahtev v razpisni dokumentaciji javnega naročila (posamezni tehnični del razpisne dokumentacije od Priloge: E_vin-01 do Priloga 6: E_vin-06 v povezavi z ID zahteve, imenom zahteve, dokumentom ponudbe, ki vsebuje opis izpolnjevanja zahteve ter poglavje dokumenta ponudbe, ki opisuje izpolnjevanje zahteve).

2. Dokument 3.1.2. Konfiguracija sistema, arhitektura sistema, strani 4 – 5 (sistemska arhitektura) obsega splošen opis izpolnjevanja zahtev E_VIN-02: 1.3.1, 1.3.3, kot npr. splošne opise, kaj bo omogočil sistem e-vinjeta, na čem temelji, katere mednarodne standarde se je upoštevalo pri zasnovi, sestavne dele storitve, cilje koncepta zasnove sistemske arhitekture, splošen opis slojev, koncept izvedbe vmesnikov.

3. V zvezi z dokumentom 3.1.4. Opisi vseh ključnih informacijskih tehnologij v 1.0, strani 3 -5, IP ugotavlja, da se zahtevani podatki nanašajo na okrajšave, splošen opis namena in zasnove infrastrukture v uvodu ter splošna načela oblikovanja IT infrastrukture.

4. Pri dokumentu 3.1.5. Opisi opreme, materialov, drugega blaga in storitev, navedenih v ponudbi, stran 3, torej iz uvoda izhaja splošen namen tega dokumenta, in to v enem zelo kratkem stavku.

5. Dokument 3.2. Metodologija projekta na straneh 3 – 7 obsega metodologijo vodenja projekta na splošno (npr. ključne dejavnike uspeha projekta), splošen opis organizacijske strukture (ključne pozicije oziroma splošen opis organizacijske strukture ter splošen opis njihovih odgovornosti), načrtovanje in usklajevanje dejavnosti na splošno (v treh kratkih odstavkih), na strani 18 pa vodenje usposabljanj na splošno (predvidene vrste usposabljanj, moduli izobraževanja).
6. Dokument 3.3. Plan izvedbe projekta na strani 3 obsega strukturno razčlembo del, ki pa je prav tako splošna.

Nadalje IP ugotavlja, da je naročnik že v Navodilih določil, citirano:

»Natančen obseg storitev je razviden iz Poglavja 2 »Tehnične specifikacije s prilogami« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: Tehnične specifikacije), ki je sestavni del te pogodbe:

Tehničine specifikacije: E_vin-00-Splošni opis sistema e-vinjete,

Priloga 1: E_vin-01-Pristop k načrtovanju in oblikovanju sistema,

Priloga 2: E_vin-02-Sistemske zahteve,

Priloga 3: E_vin-03-Prodaja e-vinjet,

Priloga 4: E_vin-04-Nadzor e-vinjet,

Priloga 5: E_vin-05-Upravljanje življenjskega cikla-ITSM,

Priloga 6: E_vin-06-Izvajanje storitev (SLA),

Priloga 7: E_vin-07-Slovar,

Priloga 8: Ponudbeni predračun.«. (Poglavje 1, A. Splošno, 1. Obseg del).

Enako besedilo izhaja tudi iz same Pogodbe, ki prav tako določa, da so tehnične specifikacije sestavni del Pogodbe (2. člen). Iz prvega odstavka 3. člena Pogodbe izhaja tudi, da se izvajalec zavezuje s to pogodbo izvršiti prevzeta dela kakovostno in v obsegu, kot je razvidno iz Tehničnih specifikacij in izvajalčeve ponudbe. Tudi iz drugega odstavka 4. člena Pogodbe izhaja, da je dolžan izvajalec vsa pogodbena dela izvesti v skladu s ponudbo, Tehničnimi specifikacijami in pogoji iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ter da je odgovoren za podrobno načrtovanje in oblikovanje sistema in izvajanje pogodbenih del v skladu z zahtevami, kot so navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, Tehničnimi specifikacijami in ponudbi. Tudi iz drugega in tretjega odstavka 5. člena Pogodbe nadalje izhaja, da se mora vzpostavitev sistema e-vinjeta izvesti po posameznih mejnikih pogoj za prevzem vsakega posameznega mejnika pa je izpolnjevanje zahtev, kot za posamezen mejnik izhajajo iz Tehničnih specifikacij.

Upoštevaje navedeno IP sledi organu, da gre za prosto dostopne podatke, saj ocenjuje, da gre za podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev razpisne dokumentacije, in posledično podatke, ki predstavljajo porabo javnih sredstev. Ob navedenem pa IP ugotavlja tudi, da stranski udeleženec ni utemeljil nobene konkretne škode, ki bi lahko nastala z razkritjem predmetnih podatkov. Njegove navedbe so prav tako pavšalne, kot to sam očita organu. Poleg tega pa IP ugotavlja še, da je organ pri tehnični dokumentaciji omogočil prosilcu dostop v res minimalnem obsegu.

Ker torej predmetni podatki izkazujejo izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, in je podlaga za njihovo razkritje drugi odstavek 35. člena ZJN-3 in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni mogoče uveljaviti izjeme varstva poslovne skrivnosti, zato se pritožba stranskega udeleženca v tem delu zavrne. IP je tako sledil organu, da gre za podatke, ki so javni in se torej ne strinja z navedbami stranskega udeleženca, da predmetni podatki niso javno dostopni, ker predstavljajo poslovno skrivnost. Kot že navedeno, gre za dokumente oziroma podatke izbranega ponudnika, kar pomeni, da so nedvomno povezani tudi s porabo javnih sredstev. Pri tem IP pripominja, da je treba »pojem javna sredstva« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena razumeti širše in ga nikakor ni mogoče enačiti s pojmom »proračunska sredstva«. Tako izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37) in sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011.

Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

Za zagotavljanje transparentnosti delovanja zavezancev po 1. členu ZDIJZ, ki ga določa ZDIJZ v 2. členu, je treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke, ki imajo finančni učinek (neposredno ali posredno) in ustvarjajo finančne obveznosti oziroma pravice. Dejstvo namreč je, da ponudnik v obravnavani zadevi ne bi smel biti izbran, če ne bi izpolnjeval vseh zahtevanih razpisnih pogojev, oziroma ne bi smel pridobiti dodatnih točk na podlagi posameznega merila, če do tega ni bil upravičen. Sploh pa IP poudarja, da gre v obravnavani zadevi za podatke izbranega ponudnika, s katerimi je organ sklenil pogodbo v vrednosti dobrih 19 milijonov evrov v okviru izvajanja javne službe. Povedano drugače, v obravnavani zadevi se podatki ne nanašajo zgolj na porabo javnih sredstev, ampak tudi na izvajanje javne službe organa, torej dejavnosti, ki je izrazito v javnem interesu. V skladu s 4. členom Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Slovenije (v nadaljevanju: ZDARS-1)[9] opravlja namreč organ v imenu in za račun Republike Slovenije (svoje ustanoviteljice, 2. člen ZDARS-1, op. IP) posamezne naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest. Po 5. členu ZDARS-1 organ izvaja gradnjo avtocest v svojem imenu in za svoj račun v okviru koncesije gradenj, in sicer v skladu z nacionalnim programom, ki ureja izgradnjo avtocest. Vzpostavitev elektronskega cestninjenja okvirno ureja že Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. Po 9. členu ZDARS-1 organ tudi upravlja in vzdržuje avtocestne odseke, za katere pridobi koncesijo gradnje. Temeljne aktivnosti oziroma obveznosti organa - gradnja, vzdrževanje in upravljanje avtocest, torej spadajo v področje izvajanja javne službe in izvajanja javnih pooblastil. Iz vsega navedenega tako nedvomno izhaja, da so zahtevani podatki v neposredni in tesni zvezi z izvajanjem javne službe organa.

V nadaljevanju se IP opredeljuje še do predmetnih podatkov, ki po mnenju stranskega udeleženca predstavljajo varovane osebne podatke.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov kot pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti obsegajo posamezne osebne podatke, kot so podatki o imenu in priimku posameznika, njegovem delovnem mestu/položaju, delovnih izkušnjah, podpisu, telefonski št., e-naslovu, in ipd..

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.

IP v obravnavanem primeru ugotavlja:

• Varovani so podatki o službeni telefonski številki in službenem e-naslovu. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[10] Če subjekt objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne. IP je tako zavrnil dostop do podatkov o posamezni telefonski številk in e-naslovu fizične oseb, v kolikor jih ni zasledil kot objavljene kontaktne podatke.
• Ključni kadri so morali izpolnjevati določene pogoje, kot to izhaja iz NAVODIL PONUDNIKU ZA IZDELAVO PONUDBE za »Vzpostavitev in delovanje sistema elektronske vinjete« (v nadaljevanju: Navodila)[11] oziroma dodatkov. Za vsakega od zahtevanih strokovnjakov je namreč moral ponudnik imenovati drugo osebo, organ pa je kot način dokazovanja določil, da mora ponudnik za dokazovanje navedenih pogojev za kadre izpolniti obrazec 4.2 (e) – Seznam strokovnih kadrov v poglavju 6 – Sposobnost in za vsak posamezen kader je moral priložiti opis dosedanjih delovnih izkušenj, referenčna potrdila, certifikat, če je zahtevan, in potrdilo o znanju slovenskega jezika najmanj stopnje B2, če strokovnjak za finančno in računovodsko svetovanje ni državljan Republike Slovenije. Referenčno potrdilo je moralo biti pripravljeno na obrazcih, ki so bili podani v Poglavju 6 ‐ Sposobnost kot PRILOGA št. 4.2 (e). Če potrdilo ne bi bilo bo izdano na navedenem obrazcu, je morala vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v PRILOGI št. 4.2 (e). IP se v nadaljevanju opredeljuje do posameznih dokumentov, ki se nanašajo na kadre, upoštevaje pritožbene navedbe stranskega udeleženca in predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, na katere pazi IP po uradni dolžnosti:
• Ponudniki so morali v skladu z razpisno dokumentacijo (Priloga 1 Navodil) predložiti ESPD obrazce. Gre za obrazce, ki predstavljajo Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila. S temi obrazci se je v obravnavanem primeru prav tako izkazovalo izpolnjevanje pogojev ponudnika in podizvajalcev, in posledično predstavljajo tudi podatke o porabi javnih sredstev. IP tako zaključuje, da so ti podatki javno dostopni, razen v delu varovanih osebnih podatkov, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
• Iz opisa delovnih izkušenj je moralo izhajati izpolnjevanje pogojev, kot so bili zahtevani pri posameznem kadru. Ker je torej moral ponudnik navesti, ali je kader zaposlen pri ponudniku, njegovo končano izobrazbo, leta zahtevanih delovnih izkušenj, navesti reference v skladu z navodili ter priložiti opis dosedanjih delovnih izkušenj, je IP odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Povedano drugače, po mnenju IP je organ odločil pravilno, ko je prosilcu omogočil dostop do opisa delovnih izkušenj posameznega kadra ter pri tem prekril osebne podatke kontaktnih oseb, prekriti pa mora še podatke o imenu in priimku, e-naslovu in telefonski št. posameznega kadra. IP je tako odločil z vidika načela sorazmernosti obdelave osebnih podatkov. Zahteva organa kot naročnika se namreč nanaša na ustrezno število strokovnega kadra, z ustreznimi delovnimi izkušnjami in kvalifikacijami oziroma strokovnostjo, torej se ne nanaša na konkretne posameznike. Organ je tako dolžan oštevilčiti dokumente z enako št., pod katero je naveden posameznik v izpolnjenem seznamu, in jih priložiti ustreznemu seznamu.
• Ponudnik je moral priložiti tudi posamezne certifikate, zato IP meni, da izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev, in posledično tudi podatke, ki predstavljajo porabo javnih sredstev. Npr. za projektnega vodjo je naročnik določil najmanj en certifikat s področja vodenja projektov iz nabora organizacij, in sicer PMP (Project Management Professional) ali SCRUM ali CompTIA ali PRINCE, za strokovnjaka za spletno prodajo e-storitev pa vsaj enega izmed certifikatov s področja poslovne analize (kot npr. IIBA Entry Certificate in Business Analysis (ECBA), PMI-Professional in Business Analysis (PBA) Certification, itd.). Z vidika načela sorazmernosti obdelave osebnih podatkov pa je IP tudi v tem primeru organu naložil, da prekrije imena in priimke kadrov, ter certifikate ustrezno oštevilči, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Podpisniki certifikatov opravljajo posebno službo, zato njihovih imen in priimkov na dokumentih, ki to izkazujejo, ni mogoče šteti za varovane osebne podatke. Izdajatelj certifikata namreč s svojim podpisom jamči za verodostojnost listine, zato po oceni IP tudi imena in priimki podpisnikov certifikatov predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Šele na ta način je mogoče preveriti, ali je certifikat podpisala oziroma izdala za to usposobljena oseba, ki je v tej vlogi tudi podpisana, kar daje certifikatu značaj verodostojne listine in s čimer se ugotavlja izpolnjevanje pogojev javnega naročila, hkrati pa gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev.
• Potrdila o referenčnem delu so morala biti izpolnjena na obrazcih, ki jih je določil naročnik, oziroma so morali dokumenti obsegati enake podatke, kot so bili predvideni v obrazcih. Po oceni IP prav tako predstavljajo izpolnjevanje pogojev javnega naročila, hkrati pa gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev, in so torej kot taka prosto dostopni, razen osebnih podatkov kadrov ter kontaktnih oseb in podpisnikov potrdil. Povedano drugače, po oceni IP je ravnal organ pravilno, ko je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih potrdil o referenčnem delu, razen v delu, ki se nanaša na podatke kontaktnih oseb (ime, priimek, delovno mesto, telefonska št., e-naslov) in podpisnikov potrdil (ime, priimek, podpis), prekriti pa mora tudi podatke o imenih in priimkih kadrov ter potrdila ustrezno oštevilčiti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
• Seznam strokovnih kadrov in seznam dodatnih strokovnih kadrov sta bila izpolnjena na obrazcih, ki jih je določil ponudnik, in kot taka predstavljata sestavni del razpisne dokumentacije. Podatki, ki jih vsebujeta, izhajajo tudi iz opisov delovnih izkušenj posameznega kadra, o dostopu do katerih je IP odločil predhodno, zato je IP odločil o prostem dostopu tudi do le-teh, razen glede podatkov o imenih in priimkih posameznega kadra. V zvezi z dodatnim strokovnim kadrom pa IP dodaja, da iz predmetnih Navodil izhaja, da je le-tega naročnik točkoval dodatno. Ponudnik je lahko pridobil za dodatno ponujen strokovni kader do 7 točk. Naročnik je med drugim določil tudi, da mora biti subjekt, katerega zmogljivosti ponudnik uporablja glede pogojev v zvezi s strokovno usposobljenostjo, v ponudbi priglašen kot podizvajalec, razen če nastopa kot partner v skupni ponudbi.
• Obrazce »PODATKI O PODIZVAJALCU« je prav tako pripravil naročnik, in kot taki predstavljajo sestavni del razpisne dokumentacije oziroma podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev, pri čemer IP ugotavlja, da pri obrazcu družbe … ni podlage za razkritje podatkov o telefonski št. in e-naslovu zakonitega zastopnika. Upoštevaje predhodne navedbe pa je IP organu naložil še, da prekrije podatke o imenu in priimku posameznega kadra.
• Prosto dostopni so podatki o imenu, priimku, naslovu in podpisu sodnih tolmačev/prevajalcev, ki jamčijo za ustreznost prevoda na posameznih dokumentih. Njihovi osebni podatki (ime, priimek, naslov, e-naslov, telefonska št., strokovno področje) sicer izhajajo iz Imenika sodnih tolmačev, ki je javno dostopen na spletih straneh Ministrstva za pravosodje[12], v skladu z Zakonom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih[13].
• Po oceni IP so prosto dostopni tudi podatki o imenih, priimkih in podpisih notarjev, ki s svojim imenom in podpisom jamčijo za pravilnost podatkov. V Republiki Sloveniji že Ustava Republike Slovenije v drugem odstavku 37. člena določa, da je notariat javna služba, ki jo ureja zakon. Zakon o notariatu (v nadaljevanju: ZN)[14] pa nadalje prav tako določa, da je notariat javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon (prvi odstavek 1. člena). Notarji kot osebe javnega zaupanja med drugim sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice, … (prvi odstavek 2. člena ZN). Imenik z imeni in priimki notarjev je prosto dostopen na spletnih straneh Notarske zbornice Slovenije[15], prav tako je na istih spletnih straneh prosto dostopen tudi imenik notarjev EU.
• Niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen; podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru[16] in Zakona o sodnem registru[17]. To seveda ne velja za podatke o EMŠO, državljanstvu ter datumu in kraju rojstva teh oseb, ki jih mora organ na posredovanih dokumentih prekriti.

Upoštevaje navedeno je IP v obravnavnem primeru naložil organu, da prekrije osebne podatke, ki niso prosto dostopni, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Zaupno razmerje med stranskim udeležencem in zastopnikom – odvetnikom

IP se sicer strinja s stranskim udeležencem, da gre pri pooblastilih za podatke o razmerju med stranko in odvetnikom, vendar je je treba v obravnavanem primeru upoštevati dejstvo, da je odvetnica nastopala kot pooblaščenka izbranega ponudnika. To izhaja že iz samih navedb stranskega udeleženca, ko v pritožbi navaja, citirano: »Pooblastili odvetnici vsebujeta podatke o tem, katera dejanja in v kakšnem obsegu je odvetnica v določeni fazi postopka pooblaščena zastopati stranskega udeleženca.«. Po oceni IP gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev, saj je za predmetni postopek oddaje javnega naročila relevantno, da je pooblaščenka razpolagala z vsemi potrebnimi pooblastili. Kot že navedeno, vrednost samega javnega naročila presega 19 milijonov evrov.

Pravni memorandumi

V zvezi z memorandumi se IP strinja z navedbami stranskega udeleženca, da ne predstavljajo neposrednega izpolnjevanja zahtevanih razpisnih pogojev oziroma porabe javnih sredstev, zato je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Gre namreč za dokumente, ki jih je odvetniška družba pripravila na zahtevo izbranega ponudnika, nanašajo pa se na analizo češke oziroma slovaške zakonodaje. Poleg tega IP ugotavlja, da je njihova vsebina povzeta v navedbah stranskega udeleženca, konkretno v Dopolnitvi ponudbe z dne 15. 1. 2021, dostop do katere je organ prosilcu omogočil.

Izjasnitvi izbranega ponudnika z dne 17. 2. 2021 v zvezi z zahtevkoma za revizijo neizbranih ponudnikov družb …

Uvodoma IP poudarja, da je lahko predmet zahteve prosilca vsak podatek, ki izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja po ZDIJZ, torej tudi odgovor izbranega ponudnika v zvezi z vloženima zahtevkoma za revizijo na DRK, ki sta predmet zahteve prosilca. Povedano drugače, predmet zahteve prosilca je lahko tudi podatek iz predrevizijskega in revizijskega postopka in prosilec pri tem ne rabi izkazovati nobene upravičene koristi. Postopek po ZDIJZ je samostojen postopek, ločen od postopka javnega naročanja po ZJN-3. Navedeno izhaja tudi iz sodne prakse.[18] Prosilec je dokumente zahteval v postopku dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, v katerem velja načelo prostega dostopa v skladu s prvim odstavkom 5. člena tega zakona, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. Organ je nato z izpodbijano odločbo odločil o dostopu do zahtevanih dokumentov na podlagi določb ZDIJZ, ta odločitev organa pa je tudi predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

V zvezi z navedbami stranskega udeleženca, da prosilec zasleduje cilj objave članka oziroma prispevka v medijih, pa IP poudarja, da je sodna praksa že večkrat poudarila posebno vlogo medijev, ki imajo v demokratični družbi ključno  vlogo javnih čuvajev (ang. »public watchdog«) in s tem dolžnost širjenja informacij o zadevah v javnem interesu.[19]

Nadalje IP poudarja, da je, upoštevaje dejstvo, da se zahtevana dokumentacija nanaša na določeno javno naročilo, treba pri opredelitvi predmeta zahteve upoštevati določbe ZJN-3, ki predstavlja v obravnavanem primeru specialnejši predpis v razmerju do ZDIJZ. Na tem mestu IP tako izpostavlja drugi in četrti odstavek 35. člena ZJN-3. Uporaba določb ZDIJZ je do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila izključena, ne pa tudi po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, in kot že navedeno predhodno, v postopkih po ZDIJZ pravni interes prosilca ni relevanten. Zmotno je torej mnenje stranskega udeleženca, da bi bilo treba v obravnavanem primeru upoštevati procesne določbe Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju: ZPVPJN)[20] in Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)[21], kot specialne določbe, upoštevaje sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020. Iz te sodbe med drugim izhaja, citirano: »ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. V obravnavanem sporu to pomeni, da se ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki se ne nahajajo v sodnih ali državnotožilskih spisih.«. V postopkih oddaje javnih naročil, urejenih z ZJN-3, je treba torej do pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila izhajati iz specialne določbe četrtega odstavka 35. člena ZJN-3, po pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila pa se glede dostopa javnosti do dokumentov upoštevaje določbe ZDIJZ. Da je ZJN-3 specialnejši glede na določbe ZDIJZ izhaja že iz Predloga zakona o javnem naročanju.[22]

V zvezi s predmetnima dokumentoma IP ugotavlja, da je stranski udeleženec sprejel Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 17. 2. 2021, s katerim je določil kot poslovno skrivnost dokumente in podatke ter informacije, ki jih neposredno ali posredno vsebujejo izjasnitve stranskega udeleženca na zahtevek za revizijo neizbranih ponudnikov družb …. Za poslovno skrivnost šteje zlasti:

• celotni slikovni del strokovnega mnenja izvedenca št. 1253/24/2021 z dne 16. 2. 2021,;
• finančni položaj in aktivnosti, finančne transakcije;
• osebni status ter osebni podatki zaposlenih ter družbenikov in njihovih družin, njihovo socialno in zdravstveno stanje, personalne evidence, pogodbe o zaposlitvi, plače in drugi podatki, ki jih zbirajo in obdelujejo pristojne službe stranskega udeleženca;
• podatki, ki jih kot zaupne določajo predpisi s področja javnih naročil in interni akti;
• natančne tehnične specifikacije proizvodov;,…

Upoštevaje predhodno navedene določbe o pojmu poslovne skrivnosti IP ugotavlja, da bi bilo mogoče predmetna dokumenta opredeliti kot poslovno skrivnost stranskega udeleženca, razen v delu, ki obsega že javno objavljene podatke (npr. vprašanja in odgovore k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, objavljene na Portalu javnih naročil[23]), poleg tega pa del navedb stranskega udeleženca izhaja tudi iz javno objavljenega sklepa DRK[24] št. 018-46/2021-40 v zvezi z zahtevkoma za revizijo neizbranih ponudnikov. In ker je potrebno upoštevati še izpostavljene določbe ZJN-3 in 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, IP sledi organu, da je izjasnitev stranskega udeleženca v zvezi z zahtevkoma neizbranih ponudnikov za revizijo prosto dostopna.

Drugih izjem od dostopa do zahtevanih podatkov IP ni ugotovil.

IP se opredeljuje še do navedb stranskega udeleženca, da je organ v izpodbijani odločbi podatke o kadru že anonimiziral na način, da je namesto imena in priimka posameznih oseb uporabil kratice, torej se je očitno zavedal, da gre za osebne podatke, ki jih je potrebno zakriti tudi v celotni dokumentaciji, vendar kljub takšni psevdonimizaciji v izpodbijani odločbi ni odločil, da se zakrijejo tudi osebni podatki imenovanega kadra. Kot izhaja iz 23. in 24. točke obrazložitve izpodbijane odločbe, je takšna odločitev organa posledica dejstva, da bi lahko razkritje dokumentov, ki ni v skladu z ZDIJZ, poseglo v pravice in pravne koristi izbranega ponudnika. Organ torej ne more razkriti dokumentov pred pravnomočnostjo izpodbijane odločbe, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do popolne izvotlitve pravice do pritožbe in pravice do upravnega spora stranskega udeleženca. Ko organ dokumente enkrat razkrije, ti postanejo javni in tako niti z vlaganjem pritožb ali upravnega spora teh dokumentov, zlasti poslovnih skrivnosti ter osebnih podatkov fizičnih oseb, na noben način več ne more zaščititi. Povedano drugače, organ je na tak način dokumente konkretneje opredelil, ni pa s tem zaradi razkril osebnih podatkov.

Delni dostop

Organ je ravnal pravilno, ko je prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanih podatkov, upoštevaje določbo 7. člena ZDIJZ. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje določa t.i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[25] (19. člen). Tudi IP je v obravnavanem primeru upošteval možnost t.i. delnega dostopa do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Stroški postopka

IP ugotavlja, da je stranski udeleženec priglasil stroške tega pritožbenega postopka.

Drugi odstavek 15. člena ZDIJZ glede postopkovnih pravil, ki jih ta zakon ne ureja, napoti na uporabo določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP. ZUP za upravne postopke pred organi v prvem in drugem odstavku 53. člena določa, da smejo stranke v postopkih imeti pooblaščenca, ki jih zastopa v postopku, ter da imajo dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka. Za zastopanje pred organom se lahko pooblasti tudi odvetniška družba (drugi odstavek 54. člena ZUP). Stranski udeleženec je torej upravičen pooblastiti odvetnika, ta pa je za svoje delo v skladu s 114., 118. in 213. členom ZUP upravičen terjati plačilo. Glede stranskega udeleženca, ki vstopi v postopek, ZUP v prvem odstavku 114. člena določa, da krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel, če pa je s svojim zahtevkom uspel, pa krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov.

IP ugotavlja, da je stranski udeleženec s svojo pritožbo uspel le delno, zato v skladu z navedenim vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, zahteva stranskega udeleženca za povrnitev nastalih stroškov pa se zavrne, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi stranskega udeleženca delno ugodil, upoštevaje njegove pritožbene navedbe. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo stranskega udeleženca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[26] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17,  22/19 – ZPosS, 158/20 – ZintPK-C in 18/21.

[2] Uradni list RS, št. 22/19.

[3] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 599/2014-20 z dne 3. 11. 2015

[4] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti je javno dostopno na spletnih straneh Državnega zbora.

[5] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[6] Npr. sodbe št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010, št. I U 1911/2012-30 z dne 22. 12. 2013, št. I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019 in št. II U 374/2018-23 z dne 4. 9. 2019.

[7] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1647/2017-29 in št. II U 374/2018 z dne 4. 9. 2019.

[8] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_pogodbe=183783&id_obrazec=366646

[9] Uradni list RS, št. 97/10 in 40/12 – ZUJF.

[10] Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf

[11] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=366646

[12] https://spvt.mp.gov.si/tolmaci.html

[13] Uradni list, RS, št. 22/18.

[14] Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08, 91/13 in 189/20 – ZFRO.

[15] https://www.notar-z.si/poisci-notarja

[16] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[17] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15 in 54/17.

[18] Tako tudi npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019 in št. II U 374/2018 z dne 4. 9. 2019.

[19] Npr. sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 77/2020 z dne in sodba Upravnega sodišča št. I U 1688/2016-27

[20] Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1l, 60/17 in 72/19.

[21] Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 11/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1 in 70/19 – odl. US.

[22] Iz obrazložitve določbe v Predlogu zakona o javnem naročanju[22] izhaja, citirano: »Dokumentacija o javnem naročilu postane v celoti javna takrat, ko je javno naročilo oddano. Zaradi zagotovitve nemotenega poteka naročanja in dela naročnika, predvsem v zvezi s pregledom in ocenjevanjem ponudb, je možen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika šele od takrat, ko naročnik objavi odločitev o oddaji naročila. V navedenem je zakon o javnih naročilih specialnejši glede na določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.«.

[23] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=366646

[24] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=366646

[25] Uradni list RS, št. 24/16.

[26] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.