prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval dostop do več različne vrste dokumentov v zvezi s prijavami za inšpekcijski nadzor ene od območnih enot organa. IP je ugotovil, da je organ prvi del zahteve napačno razumel in da ob pravem razumevanju zahteve, dokument, in sicer Seznam vseh prijav, ki jih enota organa obravnava, obstaja, zato je IP dostop do tega dokumenta ugodil. V druge delu zahteve je bilo ugotovljeno, da organ dokumenta kot ga zahteva prosilec nima in z orodji, ki so mu na razpolago ne more priklicati iz elektronske zbirke podatkov, gre za Seznam prijav po prioritetnem vrstnem redu. Prav tako pa dokumenta, ki bi ustrezal zahtevi v delu, ki se nanaša na določitev prioritete posamezne prijave, organ nima. Glede tretjega dela zahteve, ki se nanaša na podatek o fazi postopka posamezne prijave, ki jo organ obravnava, je bilo ugotovljeno, da prosilec lahko podatke razbere iz Seznama prijavnih zadev, zato je bilo v temu delu pritožbi ugodeno in organu naloženo, da dostop omogoči.

ODLOČBA:

Številka: 090-277/2021/7

Datum: 28. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 251. in 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 8. 2021, zoper odločbo št. 090-58/2021-3 z dne 26. 7. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 21. 8. 2021 zoper odločbo št. 090-58/2021-3 z dne 26. 7. 2021 Inšpektorata RS za okolje in prostor, se delno ugodi in se odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-58/2021-3 z dne 26. 7. 2021 v prvi in tretji točki izreka odpravi, ter se odloči:
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki na naslov …., posredovati naslednja dokumenta:

• »Seznam 1778 prijav s klasifikacijsko številko 06121 OE Kranj, vrsta »Prijava: splošno«, vsi uslužbenci, vse inšpekcije«, pri čemer se prekrije stolpec »Vrsta dokumenta in kratka vsebina«, »Pošiljatelj/prejemniki« in »Strokovni delavec« ter
• »Seznam 2049 prijavnih zadev s klasifikacijsko številko 06121 OE Kranj, vsi uslužbenci, vse inšpekcije«, pri čemer se prekrije stolpec »Kratka vsebina«, »Subjekt/tema« in »Strokovni delavec«.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 27. 6. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval dostop do (1) dokumentov, iz katerih so razvidne prijave oziroma pobude za inšpekcijski nadzor, ki jih je prejela oziroma jih obravnava gradbena, geodetska in stanovanjska inšpekcija, Območna enota Kranj in (2) dokumente, iz katerih je razvidno, kako so ocenili posamezno prijavo s stališča prednosti obravnave ter (3) dokumente, iz katerih je razvidno, v kakšni fazi obravnave je posamezna prijava.[1] Posredovanje dokumentov je zahteval v elektronski obliki na svoj elektronski naslov, pri čemer je navedel, da v primeru, da bi nastali prekomerni stroški, prosi za vpogled v dokumente.

Z izpodbijano odločbo je organ v prvi točki izreka odločil, da se zahteva za dostop do dokumentov, iz katerih so razvidne prijave oziroma pobude za inšpekcijski nadzor, ki jih je prejela oziroma jih obravnava gradbena, geodetska in stanovanjska inšpekcija, Območna enota Kranj, zavrne. Z drugo točko izreka je odločil, da se zavrne zahteva za dokumente, iz katerih je razvidno, kako so ocenili posamezno prijavo s stališča prednosti obravnave. S tretjo točko izreka je organ zavrnil zahtevo za dokumente, iz katerih je razvidno, v kakšni fazi obravnave je posamezna prijava. V četrti točki je odločil, da v tem postopku niso nastali posebni stroški. Iz obrazložitve organa izhaja, da je organ prvi del zahteve prosilca razumel na način, da ta zahteva dostop do samih prijav in pobud za inšpekcijski nadzor, ki jih je prejela oziroma jih obravnava gradbena, geodetska in stanovanjska inšpekcija, Območna enota Kranj. Dostop do navedenih dokumentov je organ zavrnil, med drugim, s sklicevanjem na tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ, ki varuje tajnost vira prijave. V delu zahteve, v katerem je prosilec zahteval dokumente, iz katerih je razvidno, kako so ocenili posamezno prijavo s stališča prednosti obravnave, je organ štel, da prosilec zahteva seznam prijav po vrstnem (prioritetnem) redu prijav. V tem delu je organ navedel, da se vrstni (prioritetni) red prijav stalno spreminja, tako da bi bil takšen seznam informacija, ki bi bila verodostojna le kratek čas, le v trenutku ko je bil izdelan. S tem bi bila takšna informacija zavajajoča in škodljiva za organ in za javnost. Ob tem se je organ skliceval na izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki varuje notranje delovanje organa. Navedel je stališče, da bi s tem, ko bi posredoval seznam zadev po prioriteti razkril tudi interni akt, »Usmeritve za vrstni red obravnave prijav, usmeritve za vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov in usmeritve za izvajanje izvršb po drugi osebi, vse na področju dela gradbenih inšpektorjev«. To pa bi škodovala delu inšpekcije. Glede tretjega dela zahteve je organ utemeljil zavrnitev z navedbo, da elektronske evidence, ki jo organ uporablja za evidentiranje dokumentov, enostavnega izpisa oziroma dokumenta, iz katerega bi bili razvidni zahtevani podatki, ni mogoče pridobiti, saj baza podatkov ne omogoča iskanja po fazi oziroma stanju obravnave posamezne prijave in tudi ne omogoča statističnega izpisa prijave glede na stanje obravnave posamezne prijave. Organ lahko do tega podatka pride le na način, da jih prepiše in jih nato analizira, kar pa bi pomenilo ustvarjanje novega dokumenta, kar pa po ZDIJZ ni dolžan napraviti. 

V pritožbi z dne 21. 8. 2021 prosilec navaja, da ni zahteval vpogleda v same prijave, temveč dokument organa, iz katerega je razvidno, katere prijave organ obravnava. Navedel je, da je treba pri tem upoštevati, da organ opravlja določeno selekcijo, pri obravnavi prijav, kar lahko predstavlja tudi določeno korupcijsko tveganje, zato je javni interes še toliko bolj upravičen. Nadalje prosilec navaja, da ima organ javno objavljene kriterije, po katerih prednostno obravnava posamezne prijave, zato so trditve, da bi objava teh kriterijev imela škodljive posledice, neutemeljene. Javnost ima pravico vedeti, kako organ ocenjuje posamezne prijave s stališča prednostne obravnave. Prav tako ima javnost pravico vedeti, v kakšni fazi obravnave so posamezni postopki. Po mnenju prosilca je zakonodajalec zaradi varovanja kupcev objektov posamezne podatke o objektih javno objavil. Prav tako je treba javno objaviti, na oglasni deski, morebitne odločbe inšpekcijskih pregledov. Glede na številne črne gradnje, je interes javnosti za tovrstne podatke, kot tudi da nadzira delovanje inšpekcijskih služb.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-258/2021-6 z dne 26. 8. 2021, poslal IP. IP je dne 22. 9. 2021 opravil ogled in camera in o njem napravil zapisnik št. 090-277/2021/4 z dne 22. 9. 2021. Z zapisnikom je seznanil prosilca, ki je dne 23. 9. 2021 sporočil, da nanj nima pripomb. IP je dne 27. 9. 2021 po telefonu na organu opravil dodatno poizvedbo in o tem napravil uradni zaznamek št. 090-277/2021-6.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Predmet postopka pred IP je bil tako najprej identifikacija zahtevanih dokumentov ter nato odločitev o dostopu do njih.

Glede prijav, ki jih obravnava Gradbena, geodetska in stanovanjska inšpekcija, Območna enota Kranj (v nad. GGSI Kranj)

Prosilec je v prvem delu svoje zahteve navedel, da zahteva dokumente, iz katerih so razvidne prijave oziroma pobude za inšpekcijski nadzor, ki jih je prejela oziroma jih obravnava GGSI Kranj. IP pojasnjuje, da lahko stranka v skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji. Povedano drugače, prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Torej, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih ni navedel v zahtevi. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Organ je dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

IP ugotavlja, da prosilec s tem, ko je v pritožbi navedel, da v tem delu svoje zahteve ni zahteval posameznih prijav po vsebini, ampak dokument organa, iz katerega je razvidno, katere prijave organ obravnava, ni spremenil svoje zahteve. Glede na besedilo njegove zahteve sta možni obe razlagi, da prosilec zahteva same prijave/pobude, (ki jih organ obravnava) oziroma seznam prijav/pobud, ki jih obravnava. IP ugotavlja, da je bila zahteva prosilca v tem delu ubesedena na način, da jo je mogoče razumeti tako v smislu posameznih dokumentov, kakor tudi seznama vseh prijav. Ker organ te nejasnosti ni odpravil že v postopku na prvi stopnji in tako ni ugotovil in pozval prosilca, da jasno in opredeljeno navede, kateri dokument je zahteval, je bilo v pritožbenem postopku treba najprej ugotoviti, kaj je bilo predmet zahtevka in kaj je bila prava volja prosilca. IP ugotavlja, da je prosilec v pritožbi nedvomno pojasnil, da je zahtevani dokument seznam prijav, ki jih organ obravnava. IP je tako v nadaljevanju pritožbenega postopka ugotavljal obstoj navedenega dokumenta in dostop do njega.

Ker je prosilec navedel, da želi podatke tako o prijavah kot tudi o pobudah, je IP najprej razjasnil dejansko stanje s tem v zvezi. Na ogledu in camera je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja ga. …. pojasnila, da se tako prijave kot tudi pobude vodijo pod isto klasifikacijsko številko. V nadaljevanju je zato IP uporabljal le izraz prijave. Na GGSI OE Kranj vodijo le gradbene inšpekcijske postopke, saj na navedeni območni enoti geodetski in stanovanjski inšpektorji ne delajo. Torej organ, tj. GGSI OE Kranj, vodi vse prijave pod isto v šifrantu opredeljeno številko, in sicer 06121. Zgolj kot pojasnilo je ga. … navedla, da vodi organ na drugih območnih enotah prijave s področja stanovanjske inšpekcije pod številko 06171, geodetske pa pod 06131. V zvezi z navedbo prosilca, da organ opravlja selekcijo, je na ogledu in camera IP vprašal, ali prijave, ki prispejo na organ in kasneje inšpektor v zvezi z njimi po uradni dolžnosti ne začne postopka, organ, vodi kako drugače. Ga. …. je s tem v zvezi pojasnila, da se prijave glede katerih organ šteje, da gre za prijave, vodijo vse pod številko 06121, ne le tiste glede katerih inšpektor odloči, da bo uvedel postopek po uradni dolžnosti.

Glede vodenja evidence prijav je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja na ogledu in camera pojasnila, da organ iz elektronske baze INSPIS pridobi podatke o prijavah, če izbere vrsto dokumenta »prijava« (ki jo organ sicer vodi kot več različnih ukazov (prijava splošno, prijava s strani drugih organov ipd.), ki se vodijo pod št. 06121). Organ lahko v bazi izbere hkrati tudi iskanje na določen datum. Iz seznama dokumentov, ki se izpišejo, je na koncu razvidno število najdenih zapisov, torej prosilec s tem pridobi seznam prijav in podatek o številu vseh prijav, ki so pri organu na določen dan. Iz navedenega seznama je pri vsakem dokumentu razviden tudi datum prispetja prijave oz. pobude, s čimer prosilec pridobi podatek o vseh prijavah, razvrščenih po času (po datumu prispetja prijave na organ) na določen dan. Na dan ogleda in camera je bilo pri iskanju na ta način ugotovljeno, da ima GGSI OE Kranj beleženih 1778 prijav. Tekom pritožbenega postopka je bilo ugotovljeno, da prosilec zahteva seznam vseh prijav, ki jih organ obravnava. Na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da organ takšen seznam lahko prikliče iz informacijskega sistema INSPIS na zgoraj opisan način. Ker je prosilec zahteval le seznam prijav, je IP odločil, da se podatki, ki so razvidni iz izpisa in presegajo obseg zahteve, iz dokumenta izločijo. Gre za stolpce izpisa »Vrsta dokumenta in kratka vsebina«, »Pošiljatelj/prejemniki« in »Strokovni delavec«. Ker v zahtevanem dokumentu, tj. seznamu prijav, ki jih organ obravnava, ni podatkov, ki bi predstavljali izjeme na podlagi ZDIJZ, je IP odločil, da se prosilcu posreduje celoten seznam prijav, iz katerega je razviden datum prispetja in številka dokumenta.

Seznam prijav po vrstnem (prioritetnem) redu prijav.

Prosilec je v svoji zahtevi navedel, da zahteva »dokumente, iz katerih je razvidno, kako je organ ocenil posamezno prijavo s stališča prednosti obravnave«. Kot tudi pri prvemu delu zahteve, IP ocenjuje, da je mogoče zahtevo prosilca razumeti na dva načina. Na način kot je navedel organ in sicer kot seznam prijav glede na prioriteto prijave in tudi kot zahtevo za dokumentom, iz katerega izhaja ocena prioritete za posamezno prijavo. Iz navedb prosilca v pritožbi izhaja predvsem, da se ne strinja z opredelitvijo organa, da kriteriji, na podlagi katerih je določena prioriteta prijave, niso zajeti z izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Na ogledu in camera je IP najprej poizvedel, kako poteka proces določitve prioritete in obstoj dokumentov, ki v zvezi s tem nastanejo. V zvezi s tem je podala pojasnilo ga. …, gradbena inšpektorica na Uradu IRSOP, in sicer je pojasnila, da se prijava ob prejemu zavede v elektronsko bazo, inšpektor, ki mu je bila dodeljena, pa glede prijave vnese zahtevane kriterije, računalnik sam pa na podlagi tako vnesenih kriterijev, prijavi določi prioriteto. V zvezi s tem ne nastane poseben dokument, ampak potem, ko inšpektor izpolni elektronski obrazec, ki mu ga ponudi evidenca, aplikacija sama določi rang prioritete. V obrazcu so navedene postavke, kot so opredeljene v Usmeritvah za vrstni red obravnave prijav, usmeritve za vrstni red obravnave začetih inšpekcijskih postopkov in usmeritve za izvajanje izvršb po drugi osebi. Na ogledu in camera na vprašanje, kako se preverja pravilnost vnosa prioritete in vrstnega reda reševanja po prioritetah, ga. … pojasni, da se to preverja interno na podlagi internih nadzorov, ki se izvajajo na podlagi Navodil o nadzoru nad delom javnih uslužbencev v Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP). V zvezi s tem je ga. … natančneje tudi pojasnila, da glede tega, ali je rangiranje izvedeno, preverjajo na Uradu IRSOP. Tudi sicer vodje in koordinatorji na območnih enotah bdijo nad tem, da inšpektorji pravilno rangirajo prijave in na sam vrstni red obravnavanja. Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja ga. …. pa je pojasnila, da prijav ni mogoče prikazati v obliki seznama po prioriteti reševanja. Prijav v iskalniku ni mogoče najti oziroma razvrstiti po rangu prioritete. Na ogledu in camera IP prav tako vpogleda v iskalnik in ugotovi, da iskanje na takšen način ni mogoče. Rang zadeve se lahko ugotovi šele, če se odpre posamezno konkretno zadevo, v katero je evidentirana prijava. Uradna oseba bi tako morala na seznam prijav dodati posebno rubriko, prioriteta zadeve ter za vsako prijavo izpisati iz INSPIS-a, potem pa prijave v novem dokumentu glede na to še razvrstiti. S tem bi nedvomno ustvarila nov dokument. Da je takšno dejansko stanje, je po ogledu in camera potrdila tudi uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja ga. …. in povedala, da so navedeni ključni razlogi za zavrnitev zahteve v izpodbijani odločbi izostali. Povedala je, da sama z orodji, ki jih ponuja INSPIS, seznama prijav, ki bi bile razvrščene po prioriteti iz evidence INSPIS, ne more priklicati. Da bi podatke priklicali na način, kot ga zahteva prosilec, bi moral računalničar ustvariti posebno poizvedbo v aplikaciji INSPIS. Na vprašanje IP, kako so inšpektorji seznanjeni, po katerem vrstnem redu se prijave rešujejo, je pojasnila, da je za vsako prijavo določen rang prioritete in tam je to nedvomno razvidno.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

Hkrati IP opozarja, da podatki, ki se pri organu nahajajo v elektronski obliki, iz dostopa do informacij javnega značaja niso izključeni. Ob uporabi različnih računalniških orodij je mogoče navedene podatke povezovati oziroma združevati in oblikovati v nove podatke oziroma informacije, ki se v bazi prej niso nahajale. Prav slednje pa je lahko sestavni del uporabe določenih podatkovnih zbirk, ki jih tudi uporabljajo pri organu zaposlene oziroma za to pooblaščene osebe pri svoji vsakdanji rabi in ki je torej z razlogi za obstoj take zbirke podatkov neločljivo povezan. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018).

V primeru, da organ razpolaga z dokumentom in lahko že s samim vpogledom v informacije iz dokumenta ugodi zahtevi prosilca, je organ to dolžan storiti; vendar pa v primerih, kadar bi organ dokument moral šele sestaviti iz informacij, ki bi jih pridobil iz vpogleda v dokumente ali bi informacije iz dokumenta moral vsebinsko ovrednotiti oz. dokumente med seboj sešteti in pripraviti statistični pregled, pa slednje predstavlja ustvarjanje novega dokumenta, tega pa organ na podlagi ZDIJZ ni dolžan storiti. Ker organ v konkretni zadevi ne razpolaga z dokumentom, ki vsebuje podatek o vseh prijavah, razvrščenih po prioritetah, in bi tak dokument lahko pridobil šele z analizo in seštevanjem informacij, gre v navedeni zadevi za ustvarjanje novega dokumenta, ki ga organ za potrebe prosilca ni dolžan ustvariti. Enako velja za dokument, iz katerega izhaja ocena prioritete za posamezno prijavo, saj je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da dokument s tem v zvezi ne nastane.

IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi, na način kot jih prosilec želi pridobiti, niti ali bi organ z zahtevanimi informacijami moral razpolagati na način, kot jih želi pridobiti prosilec. IP pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

V obravnavani zadevi se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati, saj je organ na ogledu in camera IP omogočil vpogled v elektronsko bazo dokumentov in podal vsa potrebna pojasnila glede vseh zahtevanih dokumentov prosilca. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom. Organ je tako z drugo točko izpodbijane odločbe odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Čeprav IP meni, da predmet zahteve niso bili kriteriji za določitev prioritete prijav, podrejeno zgolj dodaja, da iz prakse IP[2] nedvomno izhaja, da so pravilni tudi razlogi organa, ki jih je v izpodbijani odločbi navedel glede dostopa do Usmeritev za vrstni red obravnave prijav, usmeritve za vrstni red obravnave začetih inšpekcijskih postopkov in usmeritve za izvajanje izvršb po drugi osebi, kjer so kriteriji razvidni. Stališče, da navedeni interni akt zapade pod izjemo od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, izhaja iz prakse IP (npr. odločbe, št. 090-244/2021 z dne 4. 8. 2021, št. 090-176/2018 z dne 7. 9. 2018, št. 090-276/2015 z dne 15. 12. 2015, idr.). Iz navedene prakse IP, ki jo v tej zadevi le povzema, izhaja, da je IP pritrdil organu, da sta izpolnjena oba pogoja za navedeno izjemo, in sicer da gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organov, in njegovo razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Kot izhaja iz razlogov IP v navedenih odločitvah, bi v primeru razkritja zahtevanega dokumenta organu nastale motnje v delovanju, saj bi s tem omogočili tako prijaviteljem, ki zasledujejo zasebne interese kot inšpekcijskim zavezancem, da prilagodijo svoja ravnanja v postopku in s tem vplivajo na učinkovito delo organa. V svoji praksi pa je IP presojal tudi vprašanje interesa javnosti. Ugotovljeno je bilo, da interes javnosti za razkritje zahtevanega dokumenta ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumenta iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Dokument, iz katerega bi bilo razvidno, v kakšni fazi obravnave je posamezna prijava

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da elektronske evidence, ki jo organ uporablja za evidentiranje dokumentov, enostavnega izpisa oziroma dokumenta, iz katerega bi bili razvidni podatki o fazi oziroma stanju obravnave posamezne prijave, ni mogoče pridobiti, saj baza podatkov ne omogoča iskanja po izpisu prijave glede na stanje obravnave posamezne prijave. Organ lahko do tega podatka pride le na način, da jih prepiše in jih nato analizira, kar pa bi pomenilo ustvarjanje novega dokumenta, kar pa po ZDIJZ ni dolžan napraviti. Na ogledu in camera je ga. … pojasnila, da se na seznamu prijav ne vidi stanja prijave. Stanje prijavnih zadev, v katere so med drugim knjižene tudi prijave, je razvidno šele, če se vpogleda v posamezno zadevo. Iz seznama prijavnih zadev pa je razvidno, v kateri fazi je posamezna prijavna zadeva. Iz seznama prijavnih zadev je razvidno, da jih je 2049. Ob tem je ga. … pojasnila, da se prijave vodijo ločeno od inšpekcijskih postopkov, zato dokumenta, ki bi izkazoval stanje prijave glede na stanje inšpekcijske zadeve ni mogoče imeti. Inšpekcijske zadeve se vodijo pod drugim klasifikacijskim znakom, in sicer št. 06122. Zadeve so povezane preko »Zbirnika«, kar pomeni, da je v inšpekcijski zadevi navedeno, na katero prijavo oziroma prijave se nanaša, ni pa te povezave mogoče vzpostaviti na način, da se pridobi seznam, ampak je treba vsako inšpekcijsko zadevo »odpreti« in izbrati povezavo naprej na prijavo in obratno.

IP je tako na ogledu in camera ugotovil, da se vsaka prijava vodi kot ločen dokument, dokumentom pa se faza obravnave oziroma »Stanje« ne določa. Na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da je vsaka prijava del prijavne zadeve. Glede na možnosti prikaza prijavnih zadev »št. 06121« pa IP ugotavlja, da imajo prijavne zadeve OE Kranj na seznamu po iskanju »vsi uslužbenci, vse inšpekcije«, razviden podatek o »Stanju«. Iz podatka o stanju je razvidno, ali je posamezna zadeva nerešena, rešena ali v reševanju. Pri čemer je organ pojasnil, da »nerešeno« pomeni, da ni bilo opravljeno še nobeno dejanje v postopku, kot na primer poizvedba, ogled, itd. Drugačnih označb stanja zadeve oziroma faze postopka v evidenci prijavnih zadev ni zabeleženih. Ob tem je uradna oseba ga. … pojasnila, da se v posamezno prijavno zadevo lahko beleži več prijav, če se nanašajo na isto zadevo. IP tako ugotavlja, da se prijave kot dokumenti res ne vodijo na način, da bi bila v obliki seznama razvidna faza postopka, se pa glede na stanje vodijo prijavne zadeve, kamor je posamezna prijava umeščena. Iz seznama prijavnih zadev je namreč razvidno »Stanje« prijavne zadeve. Glede na seznam prijav, o kateri je bilo odločeno s prvo alinejo izreka, prosilec lahko poveže številko dokumenta posamezne prijave in številko posamezne prijavne zadeve ter na tej podlagi ugotovi, v kakšni fazi oziroma stanju je posamezna prijava iz seznama prijav. Ker pa so na navedenem seznamu prijavnih zadev tudi podatki, ki presegajo obseg zahteve, je IP v izreku prve točke te odločbe odločil, da se omogoči dostop do seznama prijavnih zadev s klasifikacijsko številko 06121 OE Kranj, z iskanjem »vsi uslužbenci, vse inšpekcije«, pri čemer se prekrije stolpec »Kratka vsebina«, »Subjekt/tema« in »Strokovni delavec«.

Prosilec se v pritožbi sklicuje na obstoj javne koristi za razkritje zahtevanih dokumentov. Ker je IP tekom tega pritožbenega postopka ugotovil, da razlogi organa za zavrnitev dostopa do prve in tretje točke zahteve niso utemeljeni, je na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP organu naložil, da prosilcu omogoči dostop do zahtevanih dveh seznamov, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe in pritožbi v tem delu v celoti ugodil. IP se zato v obravnavani zadevi ni ukvarjal z ugotavljanjem javnega interesa. Glede zahteve prosilca v drugi točki pa je IP ugotovil, da dokument ne obstaja, zato se vprašanje tehtanja javnega interesa za dostop do dokumentov sploh ne postavlja in je pritožbo prosilca zavrnil na podlagi 248. člena ZUP.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Zaradi preglednosti zahteve je enumeracijo dodal IP.

[2] https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-značaja/iskalnik-po-odločbah/60509076e2733.