prosilec - RTV Slovenija

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je zaradi poslovne skrivnosti prosilcu zavrnil dostop do tehnične dokumentacije in specifikacije predračuna (v delu, ki se nanaša na model in proizvajalca produkta).  IP je ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj navedena dokumentacija predstavlja javne podatke v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3. Prav tako pa se navedeni dokumenti nanašajo tudi na porabo javnih sredstev in jih je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je podredno glede tehnične dokumentacije skliceval tudi na avtorsko pravno varstvo, vendar je IP ugotovil, da navedena dokumentacija ne izpolnjuje predpostavk, kot jih določa 5. člen ZASP.

ODLOČBA:

Številka: 090-273/2021/4

Datum: 20. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 8. 2021, zoper odločbo Radio televizije Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0901-14/2021/4 z dne 9. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 20. 8. 2021 se ugodi in se odločba Radio televizije Slovenije, št. 0901-14/2021/4 z dne 9. 8. 2021, odpravi v delu, ki se nanaša na posredovanje tehnične dokumentacije in specifikacije predračuna ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronskem zapisu posredovati:

• tehnično dokumentacijo (DAB+ Voice Break-In Solution, …….. (7 strani), High Power Amplifier, …….. (3 strani) ter podpisano in žigosano zadnjo stran PN z dne 2. 2. 2021 ter z dne 10. 3. 2021) in
• specifikacijo predračuna izbranega ponudnika ……... z dne 10. 3. 2021, na način, da mu posreduje podatke o proizvajalcu in modelu.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 30. 7. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za seznanitev z dokumentacijo, ki se nanaša na del ponudbe izbranega izvajalca na javnem naročilu JN-B0939 (Izvedba DAB+ sistema za predor Šentvid), in sicer s točko 4.2.4 Specifikacija predračuna, tip ponujene opreme, pri čemer je zapisal, da so lahko cene zakrite, saj teh podatkov ne potrebuje ter točko 4.2.14 Tehnična dokumentacija, iz katere so razvidne karakteristike opreme in izpolnjevanje pogojev. Z zaprošeno dokumentacijo se je prosilec želel seznaniti v obliki elektronskega zapisa.

Skladno s 44. členom ZUP je organ s prejeto zahtevo seznanil izbranega ponudnika, tj. podjetje ……… ter ga podučil, da lahko zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi vstopi v postopek kot stranski udeleženec, pri čemer mora morebitno stransko udeležbo priglasiti v danem roku.

……… (v nadaljevanju stranski udeleženec) je z dopisom z dne 5. 8. 2021 organu sporočil, da vstopa v predmetni postopek kot stranski udeleženec ter hkrati navedel, da je v dokumentih ponudbene dokumentacije jasno označil podatke zaupne narave. Prav tako je dodal, da ne želi, da se v postopku presoja dokumentacija v nastajanju, ki je predmet pogodbe, saj meni, da je dokumentacija njegova last in avtorska dokler ne preide v last naročnika. V kolikor zakonodaja ne določa drugače so podatki označeni »zaupno« ter PZI dokumentacija v nastajanju ne razkriva javnosti. V primerih, kjer je del vsebine zakrite dokumentacije javnega značaja, se po njegovem mnenju razkrije le podatek s statusom javnega značaja.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 0901-14/2021/4 z dne 9. 8. 2021. S slednjo je delno ugodil zahtevi, pri čemer je v izreku odločbe navedel, da se dostop do tehnične dokumentacije zavrne, dostop do specifikacije predračuna pa omogoči na način, da se v dokumentu prekrijejo imena proizvajalcev ter imena modelov.

Dne 20. 8. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločitev organa (v nadaljevanju izpodbijana odločba) ter navedel, da ga ne zanimajo posebne tehnične rešitve, ki bodo uporabljene, niti notranjost opreme, notranji načrti opreme ali dostop do programskih kod ali podobnega, temveč ga zanima samo proizvajalec, tip opreme in tehnična dokumentacija, ki jo je predložil ponudnik in iz katere je razvidno, da izpolnjuje pogoje. Meni, da navedeni podatki ne predstavljajo poslovne skrivnosti. Nadalje je navedel, da so podatki o tipu opreme javni v skladu s 35. členom ZJN-3 ter dodal, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik jasno in določno opredeliti predmet javnega naročila, pri čemer je način opisa in njegov obseg odvisen predvsem od lastnosti predmeta in njegove kompleksnosti. Tehnične specifikacije, s katerimi naročnik določi zahtevane značilnosti blaga in storitev, v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v primeru javnih naročil blaga in storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide) ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevanimi v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. Ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov ter prepovedi neupravičenega izkrivljanja konkurence na  trgu, je v domeni naročnika odločitev, na kakšen način bo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnikov zahteval specifikacijo predmeta ponudbe. Na kakšen način bodo morali ponudniki specificirati predmet ponudbe, določi naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V konkretnem primeru so morali navesti tip opreme, ki jo ponujajo. Kot specifikacije ponujenega blaga gre razumeti podatke, ki so relevantni za presojo tehnične ustreznosti v ponudbi izbranega ponudnika, torej podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje tehničnih specifikacij, kot jih je opredelil naročnik in ki izhajajo med drugim iz tabele tehničnih podatkov (proizvajalec, tip opreme). Navedeno pomeni, da so v konkretnem primeru javni tisti podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje tehničnih specifikacij, zato bi moral naročnik oznako o poslovni skrivnosti v tem delu spregledati in prosilcu omogočiti vpogled v (javne) podatke. Svoje trditve prosilec opre na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-117/2019-6, po kateri sta tip blaga in blagovna znamka tehnični specifikaciji, torej podatka, ki sta v skladu s 35. členom ZJN-3, javna.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Skladno s četrtim odstavkom 246. člena ZUP je IP prejeto pritožbo v morebiten odgovor posredoval stranskemu udeležencu ter mu določil rok za odgovor. Dne 21. 9. 2021 je IP prejel odgovor stranskega udeleženca, ki navaja, da vztraja pri navedbah, ki jih je podal v odgovoru v zadevi št. 090-255/2021 ter kot neutemeljene zavrača vse navedbe prosilca. Opozori, da gre v predmetni zadevi za absolutno zlorabo pravic, ki jih daje ZDIJZ, saj je prosilec nedvomno v poslovni povezavi z gospodarskim subjektom ………., kar potrjuje tudi identično besedilo pritožbe z dne 20. 8. 2021 in dne 12. 8. 2021. V postopku oddaje naročila male vrednosti »Izvedba DAB+ sistema za predor Šentvid«, JN000685/2021 z dne 9. 2. 2021 je bil stranski udeleženec izbran kot izvajalec po predmetnem naročilu oziroma pogodbi. Odločitev o oddaji je bila objavljena dne 31. 3. 2021. Prosilec v postopku oddaje javnega naročila ni oddal ponudbe, kar posledično pomeni, da je njegov interes za vpogled v dokumentacijo stranskega udeleženca le navidezen oziroma namenjen preverjanju podatkov konkurence, kar je nedopustno in v nasprotju z namenom zakona.

Pritožba je utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo izpodbija prosilec, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Skladno z navedenim, IP poudarja, da je predmet presoje tega pritožbenega postopka odločitev organa glede zavrnitve dostopa do podatkov o proizvajalcu opreme, tipu ponujene opreme ter tehnične dokumentacije opreme, kot to izrecno v pritožbi navaja prosilec.

V zvezi z navedbami stranskega udeleženca glede interesa za vpogled v dokumentacijo, IP pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ vedno presoja z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na (pravni) interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato so navedbe stranskega udeleženca o namenu pridobivanja informacij s strani prosilca povsem irelevantne. 

Nadalje IP pojasnjuje, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, pri čemer je treba izpostaviti bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Prav tako pa se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

Organ je prosilcu zaradi varstva poslovne skrivnosti delno zavrnil dostop do dokumenta »specifikacija predračuna« ter v celoti zavrnil dostop do dokumenta »tehnična dokumentacija«, ki ju je izbrani ponudnik označil z oznako »zaupno« in predložil v okviru postopka naročila male vrednosti JN-B0939 »Izvedba DAB+ sistema za predor Šentvid.«

Zavezanec po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki je začel veljati dne 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša na dokumente v zvezi z naročilom male vrednosti, ki je bilo objavljeno v mesecu februarju 2021, je ta pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS.

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

S pregledom dokumenta »specifikacije predračuna« je IP ugotovil, da gre za informacije, ki izkazujejo poslovne informacije, ki imetniku omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu, informacije imajo tudi svojo tržno vrednost, saj bi razkritje škodovalo tako poslovnim kot finančnim interesom, imetnik pa je za ohranitev informacij kot poslovno skrivnost razumno ukrepal, saj je dokument opremil z oznako zaupno.

Vendar pa je v obravnavani zadevi zahtevane informacije treba preizkusiti tudi z vidika tretjega odstavka 2. člena ZPosS, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. Takšno določbo v obravnavanem primeru predstavlja drugi odstavek 35. člena ZJN-3, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril«. IP ugotavlja, da podatek o ponujeni opremi, tj. podatek o proizvajalcu in modelu, predstavlja podatek o specifikaciji ponujenega blaga in je kot tak javen na podlagi določbe drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Pod specifikacijo ponujenega blaga se tako po praksi IP (npr. odločbe, št. 090-116/2017, 090-143/2018, 090-153/2019) kot tudi po sodni praksi (npr. sodba I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019) šteje tudi naziv ponujenega blaga. Tako je v navedeni sodbi sodišče zavzelo stališče, da je »za dokazovanje izpolnjevanja zahtevanih tehničnih lastnosti nameril relevanten tudi podatek o modelu merilne naprave« (tč. 21 obrazložitve). Če je želel torej ponudnik uspešno sodelovati v postopku naročila male vrednosti, je moral slediti zahtevam naročnika, ki je v »Dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila po postopku naročila male vrednosti z oznako JN-B0939« z dne 5. 2. 2021, v poglavju 4.2. Dokumenti v ponudbeni dokumentaciji, določil katere dokumente vsebuje ponudbena dokumentacija. Mednje sodi tudi dokument »specifikacija predračuna« (podpoglavje 4.2.4). Skladno z navodili naročnika mora ponudnik izpolniti in priložiti obrazec Specifikacija predračuna, ki predstavlja popis opreme in del. Obrazec je samostojen Excel dokument in del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ponudnik mora izpolniti vse postavke Specifikacije predračuna. Navedeno torej pomeni zahtevo naročnika po vpisu in predložitvi podatkov, zahtevanih v tabelah, torej tudi postavke o proizvajalcu in modelu. Glede na navedeno je IP ugotovil, da podatek o modelu in njegovem proizvajalcu predstavlja podatek o specifikaciji ponujenega blaga in je kot tak javen na podlagi določbe drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Obenem navedeni podatek predstavlja tudi izpolnjevanje razpisnih pogojev naročnika (vpis in predložitev podatkov). Dodatno IP izpostavlja, da je na Portalu javnih naročil objavljena pogodba med organom (naročnikom), sofinancerjem in izbranim ponudnikom, tj. »Pogodba štev. JN-B0939 Izvedba DAB+ sistema za predor Šentvid, DARS št. 756/2021« z dne »19. 4. 2021 ter z dne 23. 4. 2021 (priloga 1 k pogodbi: Ponudbena dokumentacija št. 21-010-0049 z dne 10. 3. 2021), kar pomeni, da obravnavane informacije (specifikacija predračuna s podatki o modelu in proizvajalcu) med drugim izkazujejo tudi informacije o predmetu naročila. Slednje pomeni, da gre za podatke o porabi javnih sredstev v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za informacije o tem, kaj (katere izdelke), je organ kupil z javnimi sredstvi. To velja tako za podatke o modelu izdelka kot tudi njegovem proizvajalcu. Podatek o proizvajalcu določenega blaga oziroma blagovni znamki namreč predstavlja informacijo o izdelku, ki je lahko bistvenega pomena za ugotavljanje ustreznosti oz. kakovosti kupljenega izdelka. S tem podatkom javnost dejansko dobi informacijo o tem, kakšno blago je organ kupil z javnimi sredstvi. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje javnega sektorja z javnimi sredstvi. Navedenega se mora zavedati tudi stranski udeleženec. Ob vstopu v poslovno razmerje z organom javnega sektorja je namreč njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju javnega sektorja, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev. V zvezi s porabo javnih sredstev IP izpostavlja sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 410/2016-12 z dne 7. 3. 2018, v kateri je naslovno sodišče zavzelo stališče, da je za porabo javnih sredstev v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ treba šteti tudi vsak sporazum o (bodoči) porabi javnih sredstev, četudi dogovor še ni stopil v veljavo in se z javnimi sredstvi tudi še ni razpolagalo.

Da je podatek o trgovskem imenu in proizvajalcu posameznega ponujenega izdelka iz stolpca »Trgovsko ime / Proizvajalec« ponudbenega predračuna javen, v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3, če je naročnik v ponudbenem predračunu zahteval, da ponujene izdelke specificirajo tako, da vpišejo tudi ta dva podatka glede ponujenega izdelka, je stališče, ki ga je v svoji odločitvi, št. 018-207/2018-7 z dne 11. 3. 2019, zavzela tudi Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Na podobno odločitev navedene revizijske komisije se je skliceval tudi prosilec v pritožbi, in sicer na odločitev št. 018-117/2019-6 z dne 9. 8. 2019, po kateri sta tip blaga in blagovna znamka tehnični specifikaciji in s tem podatka, ki sta javna na podlagi drugega odstavka 35. člena ZJN-3.

Kot že zgoraj navedeno, je organ z izpodbijano odločbo zaradi varstva poslovne skrivnosti prosilcu zavrnil tudi dostop do tehnične dokumentacije. Organ je v obrazložitvi navedel, da je bila tehnična dokumentacija pridobljena od proizvajalcev tehnične opreme in vsebuje opise produktov z navedbo tehničnih parametrov, fotografije, skice, tabele, meritve učinkovitosti in drugo tehnično znanje. Naročnik, tj. organ je v »Dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila po postopku naročila male vrednosti z oznako JN-B0939« z dne 5. 2. 2021, v poglavju 4.2., podpoglavje 4.2.14 Tehnična dokumentacija navedel, da mora ponudnik predložiti tehnično dokumentacijo skladno s PN, iz katere bo nedvoumno razvidno, da ponujena izvedba DAB+ sistema za predor Šentvid izpolnjuje vse tehnične zahteve specifikacije in vezalne načrte izvedenih del. Predložiti pa mora vsaj tehnično dokumentacijo platforme za DAB+ posredovanje obvestil in nadomeščanje originalnih vsebin ter tehnično dokumentacijo vseh ojačevalnikov. Ponudnik mora predložiti tudi podpisano in žigosano zadnjo stran PN (Izjavo o seznanitvi s projektno nalogo,..). Gre torej za dokumente, ki jih je moral ponudnik predložiti za uspešno sodelovanje v postopku javnega naročila, saj je z njihovo predložitvijo izkazoval izpolnjevanje pogojev, določenih s strani naročnika. Organ je kot dokumente tehnične dokumentacije prepoznal dokument podjetja ………, dokument podjetja …….. ter podpisano in žigosano zadnjo stran PN. IP je vpogledal v navedene dokumente in ugotovil, da sta (identična) dokumenta podjetja ……… in podjetja ………. prosto dostopna na uradni spletni strani posameznega proizvajalca, zato ne more slediti navedbi organa, da navedena dokumenta predstavljata poslovno skrivnost. Pojmu poslovne skrivnosti, kot je opredeljena v prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS, ni zadoščeno. Namreč, ne gre za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Ravno nasprotno, gre za podatke, ki so prosto dostopni vsakomur, saj je očitno proizvajalec z javno objavo produktov želel doseči čim večjo obveščenost javnosti o le-teh. Ker so dokumenti javno objavljeni na spletu in tako prosto dostopni vsem, IP ne vidi zakonskih zadržkov, da se omenjeni dokumenti ne posredujejo prosilcu v celoti. Prav tako IP ne vidi zadržkov, da se prosilcu posreduje podpisana in žigosana zadnja stran PN (Izjavo o seznanitvi s projektno nalogo). Gre namreč za zadnjo stran vnaprej pripravljenega dokumenta Projektna naloga za izdelavo projektne dokumentacije PZI in PID za DAB+ in izvedbo sistema za predor Šentvid, ki je prav tako prosto dostopen na spletni povezavi https://www.rtvslo.si/rtv/narocila-pozivi-in-razpisi/36/7289 in ne vsebuje informacij, ki jih kot poslovno skrivnost opredeljuje 2. člen ZPosS.

Kljub temu, da je organ dostop do tehnične dokumentacije zavrnil na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena  ZDIJZ, je v obrazložitvi navedel tudi, da Pogodba štev. JN-B0939 v členu 16.2 ureja avtorske pravice na dokumentaciji, ki je rezultat izvajanja pogodbenih del. V četrtem odstavku citiranega člena je določeno, da bodo materialne avtorske pravice in druge pravice avtorjev prenesle na naročnika in sofinancerja, ko jih pridobi izvajalec. Nadalje organ ugotavlja, da ima tehnična dokumentacija lastnosti avtorskega dela in bi bila v primeru prostega dostopa prosilcu na voljo zgolj na vpogled, saj postane po Pogodbi štev. JN-B0939 imetnik avtorskih pravic na dokumentaciji tudi sofinancer, vendar šele po tem, ko jih pridobi proizvajalec. IP je vpogledal v omenjeno pogodbo in citirani člen, ki določa, da glede na to, da je izvajalec pravna oseba, izvajalec naročniku in sofinancerju izrecno zagotavlja, da bo od vseh avtorjev oz. soavtorjev, ki bodo izdelovali oziroma sodelovali pri izdelavi dokumentacije in drugih avtorskih del, ki so predmet te pogodbe, pridobil vse materialne avtorske pravice in druge pravice avtorjev ter jih nato skladno z določili te pogodbe prenesel naprej na naročnika sofinancerja. Za vse materialne avtorske pravice in druge pravice avtorjev (na takšni dokumentaciji oziroma drugih avtorskih delih) se šteje, da so v skladu z določili te pogodbe prenesene na naročnika in sofinancerja v trenutku, ko jih pridobi izvajalec. Kot izhaja četrtega odstavka 16.2 člena Pogodbe štev. JN-B0939 navedeni člen torej varuje avtorje, ki bodo izdelovali oziroma sodelovali pri izdelavi dokumentacije in drugih avtorskih del, ki so predmet te pogodbe, pri čemer tehnična dokumentacija, ki je že izdelana in tudi prosto dostopna na uradni spletni strani proizvajalca, ne zapade pod tovrstno dokumentacijo. Gre namreč za splošen opis produkta, ki je pripravljen s strani proizvajalca za nedoločen obseg zadev in ne morebiti za konkreten postopek izvedbe Pogodbe štev. JN-B0939, zato je sklicevanje organa na navedeni člen pogodbe brezpredmetno. Nadalje IP dodaja, da je v skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZASP) avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, duhovnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost. V obrazložitvi organ navaja, da ima tehnična dokumentacija vse lastnosti avtorskega dela s področja znanosti, saj način predstavitve tehničnih lastnosti izpolnjuje pogoj individualne intelektualne stvaritve. Ob tem se sklicuje na 12. točko drugega odstavka 5. člena ZASP, ki kot avtorska dela opredeljuje predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave). IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru tehnična dokumentacija ne izpolnjuje vseh predpostavk, ki morajo biti kumulativno izpolnjene, da lahko govorimo o avtorskem delu. Gre za predpostavko individualnosti ter duhovnosti. V delu mora namreč odsevati človeški duh, z njim se izražajo mislil, občutki, čustva in podobno. Za to duhovno vsebino avtorskega dela ni nujno, da je vsakomur razumljiva, pomembno je, da je neposredno ali posredno zaznavna (povzeto po Trampuž M., Oman B., Zupančič A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 30). Ker tehnična dokumentacija ne vsebuje opisanih elementov duhovne stvaritve, ne moremo šteti, da je izpolnjen pogoj duhovnosti. Prav tako pa tehnična dokumentacija ne izpolnjuje kriterija individualnosti, ki se nujno kaže v samem delu. Skladno s komentarjem ZASP ima takšen rezultat individualne poteze, kar v vsakdanji govorici označujemo kot svojevrstno, inovativno, samosvoje. Navedenih lastnosti pa zagotovo ne moremo pripisati splošnemu opisu produkta, kar tehnična dokumentacija dejansko je. Še več, iz spletne strani proizvajalca ne izhaja, da bi ga ta želel avtorsko pravno zavarovati. Vsak obiskovalec spletne strani lahko namreč prosto natisne tehnični opis produkta. Iz vsega navedenega izhaja, da je sklicevanje organa na 12. točko drugega odstavka 5. člena ZASP v primeru tehnične dokumentacije napačno, saj tehnična dokumentacija ne izpolnjuje predpostavk za obstoj avtorskega dela. Slednje dodatno podkrepi tudi komentar ZASP, ki navaja, da je avtorskopravno varovana le predstavitev kot taka, ne pa znanstvene, tehnične ali druge rešitve, ki so v njej (mehanske predstavitve, tabele, ki vsebujejo zgolj nanizana dejstva itd.).

Organ na prvi stopnji je torej iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP prosilčevi pritožbi v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka