prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil 7 zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Organ je o vseh zahtevah prosilca odločil z odločbo, s katero je zahteve v celoti zavrnil, s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec v obravnavanem primeru ni zlorabil pravice dostopa do informacij javnega značaja, da pa je bilo o določenem dokumentu iz zahteve prosilca že odločeno s pravnomočno odločbo, zato je v tem delu odločbo organa, po uradni dolžnosti, odpravil in zahtevo prosilca, na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavrgel. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

ODLOČBA:

Številka: 090-268/2021/4

Datum: 16. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018,  izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 2. odstavka 247. člena, 1. odstavka 129. člena, 2. odstavka 251. člena in 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 8. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-270 z dne 3. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-1/2021-270 z dne 3. 8. 2021 se v delu, ki se nanaša na posredovanje več deset stranske ovadbe, ki se nanaša na prosilca, odpravi po uradni dolžnosti.

2. Pritožba prosilca z dne 6. 8. 2021, dopolnjena z dne 8. 8. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-1/2021-270 z dne 3. 8. 2021, se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

in

SKLEP:

1. Zahteva prosilca se v delu, ki se nanaša na posredovanje več deset stranske ovadbe, ki se nanaša na prosilca, zavrže.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 6. 7. 2021 na organ naslovil 7 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je organ evidentiral pod zaporedne številke 234, 236, 237, 238, 239, 240 in 241. Zahtevi pod zaporedno št. 234 je prosilec 19-krat priložil strokovni članek z naslovom »Prekomerno obremenjevanje državnega organa in ogrožanje javnih uslužbencev inšpektorata republike Slovenije za okolje in prostor« in večkrat navedel: »Če se ne motim, je bila že pred leti, morebiti celo pred desetletjem!? predmetni tematiki posvečena tudi več deset stranska ovadba zoper osebo/osebi/osebe, ki je/sta/so povzročile ta fenomen vedno težjega fenomena obvladovanja in obstoja resne nevarnosti, da znanstvenica … z njeno znanstveno ekipo IRSOPa, iz dneva v dan težje obvladuje ta fenomenalni primer (naveden v točki 3) predmetne strokovne ekspertize, ki jo je podpisala znanstvenica … zaposlena na organu.« Prosilec je zahteval posredovanje tozadevne več deset stranske ovadbe. Z zahtevo pod zaporedno št. 236, je prosilec zahteval kopije zadnjih treh ovadb, ki jih je organ podal zoper inšpekcijske zavezance, katerim je organ pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in jih je s predmetnimi ovadbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica … v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011. Prosilec je še navedel, da bo navedene kopije dokumentov uporabil v zaščito lastnega pravnega interesa. Z zahtevo pod zaporedno št. 237 je prosilec zahteval kopije vseh ovadb, ki jih je organ v času od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2021 podal zoper inšpekcijske zavezance, katerim je organ pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in jih je s predmetnimi ovadbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica ... v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011. Z zahtevo pod zaporedno št. 238 je prosilec zahteval fotokopije vseh tožb, ki jih je organ oz. v njihovem imenu vložilo državno tožilstvo v času od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2021 zoper inšpekcijske zavezance, katerim je organ pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in jih je s predmetnimi tožbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica ... v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011. Z zahtevo pod zaporedno št. 239 je prosilec zahteval fotokopije zadnjih treh tožb, ki jih je organ oz. v njihovem imenu vložilo državno tožilstvo zoper inšpekcijske zavezance, ki jim je organ pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in jih je s predmetnimi tožbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica ... v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011. Z zahtevo pod zaporedno št. 240 je prosilec zahteval fotokopije vseh tožb, ki jih je organ oz. v njihovem imenu državno tožilstvo umaknilo iz sodnega postopka na sodišču v času od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2021 zoper inšpekcijske zavezance, katerim je organ pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in jih je s predmetnimi tožbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica ... v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011. Z zahtevo pod zaporedno št. 241 je prosilec zahteval fotokopije zadnjih treh umaknjenih tožb, ki jih je organ oz. v njihovem imenu umaknilo državno tožilstvo zoper inšpekcijske zavezance (vse v situaciji, ko se sodni postopek ni odvijal v organovem zločinskem pričakovanju), katerim je organ pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in jih je s predmetnimi tožbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica ... v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011.

O zahtevah prosilca št. 234, 236, 237, 238, 239, 240 in 241, vse z dne 6. 7. 2021, je organ odločil z odločbo št. 090-1/2021-270 z dne 3. 8. 2021, s katero je zahteve v celoti zavrnil, s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ  (zloraba pravice). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahteve prosilca in pojasnil, da skladno s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ organ prosilcu lahko izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Ker ZDIJZ ne določa konkretnih elementov oz. kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa, se pri presoji zlorabe pravice dostopa upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, pri čemer se je skliceval na odločbo IP št. 090-146/2019 z dne 15. 7. 2019. Organ je navedel, da se vseh 7 zahtev z dne 6. 7. 2021 nanaša na sorodne dokumente (ovadbe in tožbe zoper inšpekcijske zavezance), pri čemer je eni zahtevi priložil 19-krat isto prilogo. Glede na kriterije zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi je organ ugotovil, da je prosilec organ prekomerno zasipal z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo, ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč tudi na vseh njegovih delovnih področjih. Organ je še pojasnil, da je o zahtevah prosilca glede ovadb (zoper zavezance in inšpektorje) že odločil s sklepom št. 090-18/2011/740 z dne 7. 1. 2013, odločbo št. 090-18/2011/741 z dne 8. 1. 2013, odločbo št. 090-36/2019-195 z dne 19. 1. 2021 in odločbo št. 090-1/2021-230 z dne 2. 7. 2021. Navedel je še, da je prosilec v letu 2021 poslal že 72 vlog - zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kar je bistveno več od ostalih prosilcev. Nekatere vloge so šikanozne (žaljiva vsebina), vse vloge pa so poslane tudi drugim naslovnikom (drugim državnim organom, novinarjem, odvetnikom). Njegove zahteve so bile večinoma zavrnjene, prav tako so bile večinoma zavrnjene pritožbe. Glede na veliko število prejetih vlog, tudi z žaljivo vsebino in obširnim izražanjem negativnih vrednostnih sodb, organ ocenjuje, da jih prosilec pošilja tudi z namenom obremenjevanja organa in očitnega nagajanja.

Dne 6. 8. 2021  je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-1/2021-270 z dne 3. 8. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da kategorično prereka predmetno odločbo. Prosilec je navedel, da organ poskuša vse, da bi lahko prekril njemu lastni fašizem neenakopravne obravnave, ki razkriva vso kriminalno zločinsko delovanje zoper njega. Neumno sklicevanje organa, da je sporno, ker je vložil toliko in toliko zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ne vzdrži resne trezne presoje. Število zahtev je zgolj posledica nepregledne množice zločinsko kriminalnega delovanja organa, vse v pravnomočno dokazani domeni neenakopravne obravnave vseh inšpekcijskih zavezancev, kjer velja za vsako zdravorazumsko osebo, ki bi za začetek prebrala 125-stransko negativno revizijo Računskega sodišča, št. opr. št. 320-9/2012/109 z dne 28. maja 2015, ki je v samem povzetku 125 stranskega negativnega revizijskega poročila enoznačno zapisalo oblastno fašistično kriminalno zločinsko zavržno delovanje organa. Prosilec je navedel nekaj citatov omenjenega revizijskega poročila in izrazil svoje mnenje o delu organa in navedbah organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Prosilec je k vsaki posamezni zavrnjeni zahtevi podal pojasnilo in navedel, da je zahtevana dokumentacija potrebna za uradno krucinalno dokazovanje večkratne pristranskosti udbovsko kontaminiranega organa oz. uradno krucinalno sodno dokazovanje večkratne neenakopravne obravnave prosilca. Prosilec zahteva, da bo IP pošteno ukrepal v skladu s pooblastili vse tako, da predmetno odločbo odpravi in naložil organu, da o vsaki predmetni zahtevi vsebinsko odloči z odločbo, vse tako, da se organ izkaže s fotokopijo iskanih dokumentov oz., da organ uradno potrdi, da tovrstnih dokumentov v svoji evidenci nima. Dne 8. 8. 2021 je prosilec vložil še dopolnitev pritožbe zoper izpodbijano odločbo, v kateri je poleg že navedenega še pojasnil, da je bil opozorjen na dovolj pomembno (svojo) nedoslednost, ker ni izpostavil totalnega konflikta interesa pristranske …, ki je enoznačno izkazan s tem, ko pristranska … osebno, z nevsebinskim zavračanjem 'rešuje' njegove zahteve, v katere je neposredno osebno vmešana/vpletena z njej lastnim pro/aktivnim kriminalno zločinskim delovanjem zoper njega in/oz. člane njegove družine. Prosilec je prepričan, da je že predmetno izpostavljeni konflikt interesa pristranske … potreben in zadosten pravni element, da je predmetna izpodbijana odločba pravno neveljavna oz. nična, zaradi česar jo je potrebno odpraviti/razveljaviti in predmetne zahteve vrniti v novo – vsebinsko odločanje, po vsaki posamezni zahtevi, pa ne v ponovno odločanje pristranski …, ki je tozadevno v totalnem konfliktu interesa.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-1/2021-318 z dne 23. 8. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je organ, z dopisom št. 090-268/2021/2 z dne 3. 9. 2021, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 10. 9. 2021. V njem je organ pojasnil, da je v informacijskem sistemu INSPIS iskal zahtevane dokumente po kriterijih: »iskanje dokumentov«, »vsi dokumenti«, »vsi uslužbenci«, »vse enote«, »vse inšpekcije« in po kriterijih vsebine »ovadba, zavezanec, rušitev«, »tožba, zavezanec, rušitev«, »tožba, državno tožilstvo, zavezanec, rušitev«, »umik tožbe, državno tožilstvo, zavezanec, rušitev« z datum nastanka: »1. 1. 2011 – 30. 6. 2021« in tudi brez časovnega obdobja, pri čemer je ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Navedeno izhaja tudi iz zaslonskih slik, ki jih je organ posredoval IP na vpogled.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ in zatrjeval, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredeljuje do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane.

Po petem odstavku 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

Na tem mestu IP najprej poudarja, da 5. odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve zahteve v dveh primerih, in sicer:

(1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali

(2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Organ je z izpodbijano odločbo predmetno zahtevo zavrnil iz prvega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru prosilec organu ni podal »več funkcionalno povezanih zahtev«, prav tako zahteve niso šikanoznega značaja. V zvezi s pojmom »funkcionalno povezane zahteve« je mogoče ugotoviti, da zakonsko sicer ni posebej opredeljen, iz namena predmetne določbe ZDIJZ pa po mnenju IP izhaja, da je zakonodajalec uzakonil zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oziroma povezano vsebino. Tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona  izhaja, da bi bilo smiselno pojem »funkcionalno povezane zahteve« nadomestiti s pojmom »vsebinsko«. Povedano drugače, glede na posredovano dokumentacijo in obrazložitev organa po mnenju IP v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da je prosilec pri organu že pred to zahtevo vložil zahteve z identično ali podobno vsebino (upoštevaje celotno zahtevo prosilca), z izjemo zahteve evidentirane pod zaporedno št. 234 (za katero pa bi organ moral uporabil določbo 129. člena ZUP), in v postopku po ZDIJZ že pridobil podatke, ki so predmet presojane zahteve. Za ta postopek tudi ni relevantno, da je prosilec pred tem že zahteval različne ovadbe zoper zavezance in inšpektorje, saj je v konkretnem primeru svojo zahtevo glede dostopa do ovadb in tožb vezal na konkretne okoliščine oz. kriterije, o čemer pa organ še ni odločal.  

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v zahtevah z dne 6. 7. 2021, in sicer:

1. posredovanje več deset stranske ovadbe, ki se nanaša na prosilca;
2. kopije zadnjih treh ovadb, ki jih je organ podal zoper inšpekcijske zavezance, katerim je organ pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in jih je s predmetnimi ovadbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica ... v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011.
3. kopije »vseh ovadb, ki jih je organ v času od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2021 podal zoper inšpekcijske zavezance, kateri je organ pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in jih je s predmetnimi ovadbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica ... v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011.
4. fotokopije vseh tožb, ki jih je organ oz. v njihovem imenu vložilo državno tožilstvo v času od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2021 zoper inšpekcijske zavezance, katerim je organ pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in jih je s predmetnimi tožbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica ... v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011.
5. fotokopije zadnjih treh tožb, ki jih je organ oz. v njihovem imenu vložilo državno tožilstvo zoper inšpekcijske zavezance, ki jim je organ pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušit njihovo nepremičnino in jih je s predmetnimi tožbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica ... v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011.
6. fotokopije vseh tožb, ki jih je organ oz. v njihovem imenu državno tožilstvo umaknilo iz sodnega postopka na sodišču v času od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2021 zoper inšpekcijske zavezance, katerim je organ pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in jih je s predmetnimi tožbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica ... v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011.
7. fotokopije zadnjih treh umaknjenih tožb, ki jih je organ oz. v njihovem imenu umaknilo državno tožilstvo zoper inšpekcijske zavezance (vse v situaciji, ko se sodni postopek ni odvijal v organovem zločinskem pričakovanju), katerim je organ pravnomočno dokazano de-facto nezakonito porušil njihovo nepremičnino in jih je s predmetnimi tožbami poskušal utišati/prestrašiti, ko so 'iskali dlako v jajcu', kot je tovrstno uradno dokazovanje oblastne nezakonite porušitve uradno poimenovala znanstvenica ... v njenem znanstvenem prispevku iz leta 2011.

K točki 1 izreka odločbe in k točki 1 izreka sklepa

IP ugotavlja, da je o pravici prosilca do dostopa do posredovanja več deset stranske ovadbe, ki se nanaša na prosilca, organ že odločil s pravnomočno odločbo št. 090-1/2021-230 z dne 2. 7. 2021.

Glede na to, da je prosilec tako z zahtevo z dne 6. 7. 2021, kot s tokratno zahtevo z dne 5. 6. 2021, med drugim zahteval iste dokumente, torej več deset (42) stranske ovadbe, ki se nanaša na prosilca, IP ugotavlja, da organ pri odločanju ni upošteval dejstva, da je prosilec navedene dokument že zahteval s prvo zahtevo, torej z dne 5. 6. 2021 in, da je bilo o tej zahtevi že odločeno s pravnomočno odločbo 090-1/2021-230 z dne 2. 7. 2021.

Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP ugotavlja, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba v celoti napačna. Navedeno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 2021/2010-30 z dne 14. 3. 2012. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru podana bistvena kršitev postopka v smislu 2. odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti.

Po določbi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ker je bilo o dostopu do več deset stranske ovadbe, ki se nanaša na prosilca že odločeno, je treba zahtevo prosilca (zahteva 234), skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči s sklepom, kar je IP storil na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke sklepa.

K točki 2 izreka odločbe

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali organ razpolaga s preostalimi zahtevanimi dokumenti in, ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije, in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 10. 9. 2021, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne in skladne ter podprte z dokazili zaslonskimi slikami o iskanju dokumentov v informacijskem sistemu INSPIS, iz katerih tudi izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (odločitev pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi), kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

K točki 3 izreka odločbe in k točki 2 izreka sklepa

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe in 2. točke izreka sklepa.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke