prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal zavrnilno odločbo organa, s katero je ta prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij iz razloga zlorabe pravice po 5. odstavku 5. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da zahteva prosilca vsebuje številne negativne vrednostne sodbe glede nekaterih konkretno navedenih posameznikov, ki so kot take žaljive in nespoštljive. Posledično je IP zaključil, da je zahteva prosilca šikanozna in da je organ postopal pravilno s tem, ko jo je zaradi zlorabe zavrnil.  

ODLOČBA:

Številka: 090-267/2021/2

Datum: 7. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 8. 8. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-1/2021-269 z dne 2. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 8. 8. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-269 z dne 2. 8. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 5. 7. 2021 na organ naslovil sledečo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja: »V kontekstu, ko na podlagi uradnih/pravnomočnih materialnih dejstvih trdim, da je zanikrno nestrokovni …. po arbitrarnem naročilu maloumno notorično lažnivega …. izvedel de-facto! nezakonito! po/rušitev sinovega vseljenega doma praktično v ….. na ….., vse na udbo/fašistični način, kot ga ni videla ne RS ne SRS, vas v kontekstu IJZ vljudno prosim za posredovanje fco naslednjih dokumentov:

1. ki izkazujejo kakršnokoli vaše statistično sledenje vrstam porušenih objektov končanih inšpekcijskih postopkov vse na predmetnem območju centra Ljubljane v zadnjih 10-letih.
2. tozadevnih zadnjih treh sklepov o končanem inšpekcijskem postopku.
3. ki izkazujejo kakršnokoli vaše za/beleženje registriranih/preštetih nelegalnih gradenj na predmetnem območju centra …..«

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-1/2021-269 z dne 2. 8. 2021, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je uradna oseba ob pregledu vloge ugotovila, da je vsebina šikanoznega značaja, ker prosilec v njej žali uradno osebo (dva bivša zaposlena javna uslužbenca) z naslednjimi navedbami: »...zanikrno nestrokovni …....« in »... maloumno notorično lažnivega …...«. Zato se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, skladno s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu lahko izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Šikanozne so tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse (sodba Upravnega sodišča RS, II U 214/2016 z dne 7.2.2017). Presoja šikanoznosti za zavrnitev zahteve pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi, upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja z osnovnimi standardi izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem upravnem postopku. Nihče, tudi javni uslužbenec, ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave (tako IP v svoji odločbi št. 090-32/2021/2 z dne 4.3.2021).

Zoper odločbo organa je prosilec dne 8. 8. 2021 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilec dodatno navaja, da očitek večkratno dokazano evidentno pristranske pro/udbovsko kontaminirane …., da je njegova zahteva šikanoznega značaja, nikakor ne vzdrži resne/trezne presoje vsaj povprečno razumne osebe. V nadaljevanju pritožbe prosilec podrobneje opisuje, zakaj očitana poimenovanja ne gre šteti za šikanozna, ampak so le odraz dejanskega stanja.

IP je dne 23. 8. 2021 prejel dopis organa št. 090-1/2021-319 z dne 23. 8. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil prosilčevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 5. 7. 2021, kot šikanozno. V obravnavani zadevi je tako sporno, ali je pravilna in zakonita odločitev organa, da se kot šikanozno zavrne prosilčevo zahtevo z dne 5. 7. 2021, ki kot taka predstavlja zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, kot jo določa 5. odstavek 5. člena ZDIJZ.

Organ lahko v skladu s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

Na tem mestu IP najprej poudarja, da 5. odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer:

(1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali

(2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Organ je z izpodbijano odločbo predmetno zahtevo zavrnil iz drugega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve.

Pri tem je treba vedeti, da ZDIJZ v zvezi s prvim razlogom (tj. zlorabo pravice) ne določa konkretnih elementov oz. kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, zato se pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upoštevajo kriteriji, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Presoja drugega razloga (torej šikanoznosti) zavrnitve zahteve oz. zahtev pa pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja s osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku.

Po navedbah organa je presojana zahteva prosilca šikanozna, ker je žaljiva. O šikanoznih vlogah je IP obširno zavzel stališče v odločbi, št. 090-19/2016/26 z dne 12. 5. 2016, kjer je navedel, da je tisti dopis šikanoznega značaja, s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti ali uporabljajo šikanozna sredstva, tj. s katerim se žali človekovo dostojanstvo oz. poslanstvo upravnega organa. Tudi po upravno sodni praksi (npr. sodba II U 214/2016, tč. 21 obrazložitve) so »šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse«.

Nadalje iz sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013 izhaja, da gre za zlorabo pravice v primeru, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da ogroža oziroma posega v pravico drugega. Gre za primere, ko subjekt pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom tako, da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa, ki mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno v okviru ustave in zakonov, to pa ima vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ. Da zlorabo pravice predstavlja tudi vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic je zapisalo tudi Ustavno sodišče RS v svojem sklepu, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

Z vpogledom v vsebino predmetne prosilčeve zahteve, IP ugotavlja, da ta vsebuje negativne vrednostne sodbe glede konkretno navedenih posameznikov (dveh javnih uslužbencev), in so kot take žaljive in nespoštljive. Tako prosilec v zahtevi navaja sledeče: »...zanikrno nestrokovni …...« in »... maloumno notorično lažnivega …....«. Obe navedbi sta po oceni IP žaljivi in nespoštljivi ter ju je kot taki mogoče označiti kot šikanozni. Intenzivnost navedenih žaljivk je še toliko večja, ker je prosilec svoja pisanja naslovil tudi na druge osebe in državne organe, ki niso bili udeleženci konkretnega postopka. Žaljive in nespoštljive opazke prosilec večkrat ponovi tudi v sami pritožbi zoper izpodbijano odločbo.

Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilca, ki uradne osebe v zahtevi žali z zgoraj povzetimi navedbami, objektivno žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti sicer ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec ali javni funkcionar) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa oz. določenih uradnih oseb izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih in za upravni postopek neprimernih besed. Tudi iz sodne prakse izhaja, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. U 12/2008).

Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita. Predmetna prosilčeva zahteva za dostop do informacij javnega značaja je šikanozna, zato je organ ravnal pravilno, ko jih je zavrnil, ne da bi se spustil v njihovo obravnavo po vsebini.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-1/2021-269 z dne 2. 8. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka