prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Prosilec je zahteval vso dokumentacijo določenega izbranega prijavitelja na javnem razpisu za izbor kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2020 sofinancirala Mestna občina Ljubljana. Organ je zahtevo delno zavrnil z ugotovitvijo, da so vloge prijavitelja na javni razpis Mestne občine Ljubljana in njegova poročila za leto 2020, poslovna skrivnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v obravnavani zadevi zahtevani dokumenti ne izpolnjujejo pogojev za opredelitev poslovne skrivnosti, kot jih določa zakon. Pritožbi je delno ugodil, saj dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, za katere ni zakonske podlage za posredovanje, zato jih mora organ na posredovanih dokumentih prekriti.

ODLOČBA:

Številka: 090-265/2021/8

Datum: 1. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 2. 8. 2021, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-54/2021-5 z dne 5. 7. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 2. 8. 2021 se delno ugodi in se 2. točko izreka odločbe Mestne občine Ljubljana, št. 090-54/2021-5 z dne 5. 7. 2021, delno odpravi ter se odloči:

Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati dokumente v zvezi s sofinanciranjem … za leto 2020, in sicer:

• prijavni obrazec … »VLOGA JRP-KULTURA-2020: B/GLASBENE UMETNOSTI« z dne 28. 1. 2020, pri čemer je organ dolžan prekriti telefonsko številko in številko mobilnega telefona na str. 1 ter imena in priimke avtorjev in sodelavcev v projektu na str. 2 in 4;
• poročilo … za leto 2020 na predpisanem obrazcu MOL »JRP-KULTURA-2020:POROČILO« z dne 11. 8. 2020, skupaj s finančnim poročilom z dne 11. 8. 2020, pri čemer je organ dolžan prekriti telefonsko številko in številko mobilnega telefona na str. 2;
• dopolnitev zahtevka in faznega poročila po pogodbi C7560-20-440114 z dne 2. 9. 2020, s prilogami: račun, št. 01-01-2000038 z dne 2. 9. 2020, račun, št. 8.2020 z dne 31. 8. 2020 in račun, št. 200901-03 z dne 1. 9. 2020, v celoti.

2. V delu, v katerem se skladno s 1. točko izreka te odločbe prekrijejo varovani osebni podatki, se pritožba prosilca zavrne.

3. Zahtevek prosilca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 31. 5. 2021 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ za posredovanje celotne dokumentacije (morebitne prijave, vloge s prilogami ipd.), na podlagi katere je Mestna občina Ljubljana … dodelila 6.000,00 EUR.

Organ je izdal odločbo, št. 090-54/2021-5 z dne 5. 7. 2021, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, še prej pa 7. 6. 2021 izdal sklep o podaljšanju roka za odločanje, št. 090-54/2021-2, ter zaradi avtorskega dela in varstva poslovne skrivnosti v postopek pritegnil stranskega udeleženca, tj. … . Stranski udeleženec je v odgovoru z dne 28. 6. 2021 izjavil, da je zahtevana dokumentacija poslovna skrivnost. Organ je prosilcu posredoval dokumenta, št. 611-361/2020-2 in št. 611-361/2020-3, na katerih je prekril varovane osebne podatke (1. točka izreka). V celoti je zavrnil dostop do vloge … na javni razpis Mestne občine Ljubljana in poročila … za leto 2020 (2. točka izreka). Dostop je zavrnil na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je stranski udeleženec dokumente označil kot poslovno skrivnost.

Prosilec je 2. 8. 2021 zoper 2. točko izreka odločbe organa, št. 090-54/2021-5 z dne 5. 7. 2021, vložil pritožbo zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Prosilec je zatrdil, da iz obrazložitve odločbe ne izhaja, da bi naslovni organ opravil ustrezno presojo obstoja poslovne skrivnosti v skladu z določbami 2. člena ZPosS, zaradi česar se njegove odločbe ne da niti preizkusiti in je obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb postopka. Že iz obrazložitve organa, da naj bi … očitno naknadno določalo, katera dokumentacija naj bi predstavljala poslovno skrivnost, pa dejansko izhaja, da pogoji za obstoj varovanja poslovne skrivnosti niso izkazani. Organ ni navedel, kdaj naj bi stranski udeleženec sprejel sklep o poslovni skrivnosti v zvezi z zaprošeno dokumentacijo. Prosilec je zatrdil, da se je stranski udeleženec na obstoj poslovne skrivnosti skliceval več mesecev ali celo leto po tem, ko so nastali dokumenti. To je v nasprotju s samim institutom poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, katerega smisel je v tem, da se mora poslovna skrivnost varovati od samega začetka njenega nastanka, ne pa naknadno. Varovanje poslovne skrivnosti z vidika subjektivnega kriterija zahteva primarno aktivno ravnanje od tistega, čigar poslovna skrivnost se varuje, torej sprejetje pisnega sklepa. Poleg tega je prosilec menil, da niso izpolnjeni niti objektivni kriteriji obstoja poslovne skrivnosti, saj zahtevani podatki nimajo nobene tržne vrednosti. Kot poslovna skrivnost ne morejo biti zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Prosilec je poudaril, da gre pri sklepanju pogodb o sofinanciranju za porabo javnih sredstev. Organ je z odločitvijo preprečil, da bi se javnost seznanila s konkretno strukturo vrednosti projekta iz prijave na razpisu. Izjeme poslovne skrivnosti po določbi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne morejo predstavljati podatki, ki izkazujejo finančno strukturo projekta, ki je predmet sofinanciranja iz naslova javnih sredstev. Poleg tega njegova zahteva za dostop do informacij javnega značaja ne temelji le na javnem interesu, temveč tudi na dejstvu, da je njegova stranka, …, lastnica nepremičnine na …, na kateri naj bi se izvajal prijavljeni projekt … iz naslova javnih sredstev. Prosilec je podrobneje opisal pravni položaj v zvezi z uporabo prostorov …, česar IP na tem mestu ni povzemal, saj so za obravnavani postopek dostopa do informacij javnega značaja dotične navedbe irelevantne. Prosilec je izpostavil tudi prevladujoč javni interes in da bi z uporabo tega testa prišli do enakega zaključka. Prosilec je zahteval še povrnitev stroškov po tar. št. 28/5 OT, povečano za 2% materialnih stroškov in za 22% DDV.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-54/2021-8 z dne 18. 8. 2021, odstopil v odločanje IP. Ker organ stranskega udeleženca ni obvestil o vloženi pritožbi prosilca, je to, skladno s četrtim odstavkom 246. členom ZUP, storil IP. Stranski udeleženec do izdaje te odločbe ni odgovoril na poziv.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. IP pojasnjuje, da je pritožbo štel za pravočasno (čeprav je organ zatrjeval, da je bila vložena 4. 8. 2021), ker je prosilec izkazal, da je bila vloga oddana priporočeno po pošti in se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto, tj. 2. 8. 2021 (drugi odstavek 68. člena ZUP). Navedeni datum je znotraj 15 dnevnega pritožbenega roka (prvi odstavek 235. člena v povezavi z drugim odstavkom 101. člena ZUP), saj je bila izpodbijana odločba prosilcu vročena 16. 7. 2021. Kot organ druge stopnje je IP skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je Mestna občina Ljubljana organ v smislu 1. člena ZDIJZ, po katerem so organi državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki razpolagajo z zahtevanimi informacijami, ki se nahajajo v fizični obliki, torej v obliki dokumenta. Prav tako ni spora, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do vloge … na javni razpisi ter do poročil … za leto 2020 s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na poslovno skrivnost se je v postopku na prvi stopnji skliceval tudi stranski udeleženec.

Po navedeni izjemi organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS), pojem poslovne skrivnosti zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

• je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
• ima tržno vrednost;
• imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prvega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (tako drugi odstavek 2. člena ZPosS). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tako tretji odstavek 2. člena ZPosS).

Iz navedene definicije izhaja, da so poslovna skrivnost tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona (EVA: 2017-2130-0032, št. 00726-16/2018/6 z dne 10. 1. 2019)[1] je poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Organ se v izpodbijani odločbi resda ni izrecno opredelil do vprašanja, ali so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene, vendar je iz vsebine izpodbijane odločbe razvidno, da je štel, da je del dokumentov poslovna skrivnost in s tem implicitno štel, da so pogoji za njen obstoj podani. Pritožbeno navedbo, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker organ ni opravil ustrezne presoje obstoja poslovne skrivnosti, je IP zato zavrnil kot neutemeljeno.

Pri pregledu posredovane dokumentacije, je IP ugotovil, da v obseg zavrnjene dokumentacije iz 2. točke izpodbijane odločbe sodijo sledeči dokumenti iz Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2020 sofinancirala Mestna občina Ljubljana[2]:

• prijavni obrazec … »VLOGA JRP-KULTURA-2020: B/GLASBENE UMETNOSTI« z dne 28. 1. 2020,
• poročilo … za leto 2020 na predpisanem obrazcu MOL »JRP-KULTURA-2020:POROČILO« z dne 11. 8. 2020, skupaj s finančnim poročilom z dne 11. 8. 2020,
• dopolnitev zahtevka in faznega poročila po pogodbi C7560-20-440114 z dne 2. 9. 2020, s prilogami: račun, št. 01-01-2000038 z dne 2. 9. 2020, račun, št. 8.2020 z dne 31. 8. 2020 in račun, št. 200901-03 z dne 1. 9. 2020.

Predmet razpisa je (bilo) sofinanciranje kulturnih projektov, ki so bili na območju MOL izvedeni v letu 2020. Prijavitelj je moral vlogo za vsak projekt posebej vnesti v spletno aplikacijo, po končanem izpolnjevanju prijavni obrazec natisniti, ga lastnoročno podpisati ter žigosati in z vsemi zahtevanimi prilogami poslati na naslov organa. Iz 5. člena Pogodbe o sofinanciranju kulturnega projekta v letu 2020, ki sta jo sklenila stranski udeleženec in organ, je razvidno, da se je izvajalec projekta zavezal, da bo organu dostavil (delno) poročilo o izvajanju projekta ter vsebinsko in finančno poročilo na predpisanem obrazcu MOL. Za izkazovanje upravičenosti do sofinanciranja je moral izvajalec poročilom predložiti tudi fotokopije računov. Vsi zahtevani (zgoraj navedeni) dokumenti so torej del razpisne dokumentacije oz. izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev, zato kot taki izpolnjujejo vse kriterije, ki jih za opredelitev informacije javnega značaja določa 4. člen ZDIJZ.

IP ne more slediti stališču prosilca, da zgolj sprejetje pisnega sklepa pomeni, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Pisna opredelitev poslovne skrivnosti je le eden od primerov razumnega ukrepanja, kar je razvidno tudi iz komentarja k 2. členu predloga zakona. Kot je navedeno v komentarju, je pri presoji ravnanja imetnika namreč pomembno to, da je ravnal skrbno (upoštevati je treba tudi standard dobrega gospodarja ali gospodarstvenika) in z namenom zaščite svoje poslovne skrivnosti. Iz besedila javnega razpisa lahko razberemo, da se je razpis nanašal na sofinanciranje projektov na naslednjih področjih: A/uprizoritvene umetnosti, B/glasbene umetnosti, C/vizualne umetnosti, D/intermedijske umetnosti, E/kulturno-umetnostna vzgoja, F/knjiga in mesto, G/Ljubljana bere, H/mladike - prvi projekti. V besedilu razpisa ni zaslediti, da bi se za katerikoli posredovani podatek organ zavezal, da ga bo varoval kot poslovno skrivnost, ob tem, ko tudi nobena oddana vloga s strani stranskega udeleženca ni kakorkoli označena kot poslovna skrivnost. Stranski udeleženec je oddal vlogo s področja B/glasbene umetnosti, na kateri ni nobene oznake, da vneseni podatki predstavljajo poslovno skrivnost ali da se bodo varovali kot poslovna skrivnost. Določila o varovanju poslovne skrivnosti pa ne vsebuje niti Pogodba o sofinanciranju kulturnega projekta v letu 2020, sklenjena med MOL in stranskim udeležencem. Torej ni moč sklepati, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Po mnenju IP kot razumno ukrepanje ni mogoče šteti zgolj izjave stranskega udeleženca z dne 28. 6. 2021, ki ga je organ pritegnil v postopek dostopa do informacij javnega značaja. Čeprav bi takšno izjavo lahko šteli za del razumnega ukrepanja, pa ni moč spregledati, da je bila dana po vložitvi zahteve po ZDIJZ (ta je bila vložena 31. 5. 2021). Iz prakse Upravnega sodišča RS izhaja, da se lahko z aktom označi informacije za poslovno skrivnost sicer tudi za nazaj, vendar se takšen akt šteje za pravočasnega le, če je izdan pred prejemom zahteve za dostop do informacij javnega značaja.^[3] Čeprav so bile vse sodbe sprejete še v času veljavnosti določb Zakona o gospodarskih družbah, IP ne vidi utemeljenega razloga, da tovrstna upravnopravna praksa ne bi veljala tudi po uveljavitvi ZPosS. Ker se za poslovno skrivnost lahko štejejo le tiste informacije, ki kumulativno izpolnjujejo vse tri pogoje, je IP zaključil, da v obravnavani zadevi zahtevani dokumenti ne izpolnjujejo pogojev za opredelitev poslovne skrivnosti, kot jih določa zakon.

V obravnavani zadevi pa je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki po predpisih s področja varstva osebnih podatkov, tj. Splošne uredba o varstvu podatkov[4], sodijo med varovane. Tudi ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po členu 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Dokumenti tako vsebujejo:

• prijavni obrazec z dne 28. 1. 2020: osebno ime zastopnika društva in njegov podpis, telefonsko številko, številko mobilnega telefona, imena in priimke avtorjev in sodelavcev v projektu;
• poročilo z dne 11. 8. 2020, skupaj s finančnim poročilom: osebno ime zastopnika društva in njegov podpis, telefonsko številko, številko mobilnega telefona;
• dopolnitev zahtevka z dne 2. 9. 2020: osebno ime zastopnika društva in njegov podpis;
• priloge k dopolnitvi (posamezni računi): osebno ime zastopnikov podjetij oz. osebno ime samostojnega podjetnika, ki so izdali račune.

Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je izpolnjen eden od pogojev iz člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta v točki c navedenega člena določa, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Tako je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko tako določa področni zakon ali ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ^[5] mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t.i. institut delnega dostopa).

Podatke, ki se nanašajo na točno določene fizične osebe, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke c) člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz drugega ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), mora organ, skladno s 7. členom ZDIJZ v povezavi z izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prekriti. Na prijavnem obrazcu z dne 28. 1. 2020 je organ dolžan prekriti telefonsko številko in številko mobilnega telefona na str. 1 ter imena in priimke avtorjev in sodelavcev v projektu na str. 2 in 4. V poročilu z dne 11. 8. 2020 je organ dolžan prekriti telefonsko številko in številko mobilnega telefona na str. 2. Ostali dokumenti - dopolnitev zahtevka z dne 2. 9. 2020 ter priloge k dopolnitvi (posamezni računi) - ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov, zato jih je organ dolžan prosilcu posredovati v celoti. Osebno ime zastopnika društva oz. direktorja/direktorice kot zastopnika pravne osebe je javni podatek (objavljen tudi na spletnem portalu AJPES) skladno z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17). Zakonodaja teh osebnih podatkov torej ne šteje za varovane. Lastnoročni podpisi so na dokumentih dani v kontekstu opravljanja njihove funkcije, zato niso varovani. Prav tako niso varovani tisti osebni podatki, ki se nanašajo na fizično osebo kot podjetnika oziroma izvajalca pridobitne dejavnosti (npr. ime in priimek s.p., tako odločba Ustavnega sodišča, št. U-I 84/03-15 z dne 17. 2. 2005).

Pritožbene navedbe o pravnem statusu prostora … za sam postopek po ZDIJZ niso relevantne, zato jih IP pri svoji odločitvi ni upošteval. ZDIJZ namreč ureja vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja brez izkazovanja posebnega pravnega interesa (5. člen ZDIJZ), vse z namenom zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja (2. člen ZDIJZ). ZDIJZ omogoča, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam in s tem daje možnost vsakomur, da zahteva informacije javnega značaja. Pri presoji vprašanja, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, se zato presoja vsebina same informacije, ne pa interesi prosilca za pridobitev te informacije. Tako prvostopenjski kot pritožbeni organ sta dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem (lat. erga omnes), ne le prosilcu. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani konkretnega prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja ne upošteva, saj ZDIJZ kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Tako so vse pritožbene navedbe prosilca o njegovem pravnem interesu za ta pritožbeni postopek nerelevantne.

Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da je razkritje zahtevanih dokumentov v javnem interesu, vendar se IP do navedenega vprašanja v tem pritožbenem postopku ni opredelil, saj je ugotovil, da zatrjevana izjema od prostega dostopa, tj. poslovna skrivnost, ni podana. Navedeni test se namreč izvede le takrat, ko je podana zatrjevana izjema od prostega dostopa, test javnega interesa pa bi takšno izjemo presegel.

IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti v obravnavani zadevi tudi niso zavarovani z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, in posledično iz tega razloga ni mogoče omejiti načina seznanitve z zahtevano informacijo, kot to predvideva drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, tj. vpogled. Skladno s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP in 59/19; v nadaljnjem besedilu ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. V prijavnem obrazcu je prijavitelj podal vse zahtevane podatke in na splošen način predstavil idejo svojega prijavljenega programa, kot se na kratko v prijavnih obrazcih predstavijo prijavljene operacije na javni razpis. Po prvem odstavku 9. člena ZASP pa ideje avtorskopravno niso varovane. Zato se prosilca sme seznaniti z zahtevanimi informacijami na način, kot je to zahteval (v elektronski obliki na e-naslov).

IP je zaključil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil materialno prav, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP 2. točko izreka izpodbijane odločbe delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije dokumentov tako, da prekrije varovane osebne podatke. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov in ne zaradi varstva poslovne skrivnosti), zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Zahtevek prosilca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka ni utemeljen. Po prvem odstavku 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V obravnavanem primeru ni dvoma, da se je pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) začel na pritožbo (oz. zahtevo) prosilca. Zato je IP odločil, da se zahtevek za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (4. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Predlog Zakona o poslovni skrivnosti – prva obravnava je dostopen na spletni strani Državnega zbora RS https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/2182e7ecac975e7067c1697b75a3e8af59d8efdbd4e4a33b9399469bf8c24a23.

[2] Javni razpis je dostopen na spletni strani organa https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/mestna-uprava-mu-mol/oddelki/oddelek-za-kulturo/razpisi/javni-razpis-za-izbor-kulturnih-projektov-ki-jih-bo-v-letu-2020-sofinancirala-mestna-obcina-ljubljana-2/ (oktober 2021).

[3] Glej sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1062/2017-33 z dne 22. 8. 2018, št. I U 1573/2014-23 z dne 18. 11. 2015, št. I U 599/2014 z dne 3. 11. 2015, št. U 1976/2008-26 z dne 26. 5. 2010.

[4] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list EU, št. L 119 z dne 4. 5. 2016 in št. L 127 z dne 23. 5. 2018).

[5] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta (7. člen ZDIJZ).