prosilec - Upravna enota Kranj

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala vsa gradbena in uporabna dovoljenja ter druge upravne odločbe vezane na konkretno nepremičnino ter vpogled v spisovno dokumentacijo. Organ je prosilki ugodil v delu, ki se nanaša na posredovanje kopije uporabnega dovoljenja in glede vpogleda v spisovno dokumentacijo, zavrnil pa v delu, ki se nanaša na posredovanje gradbenih dovoljenj in drugih upravnih odločb, saj s temi dokumenti ne razpolaga. Prosilka je v zavrnilnem delu odločbe vložila pritožbo, IP pa je v pritožbenem postopku sledil organu, saj je ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti, ki bi se nanašali na nepremičnino, ki jo je v zahtevi definirala prosilka, ne razpolaga.

ODLOČBA:

Številka: 090-256/2021/2

Datum: 7. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 11. 6. 2021, zoper odločbo Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 090-40/2021-9 z dne 4. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 11. 6. 2021 zoper odločbo Upravne enote Kranj, št. 090-40/2021-9 z dne 4. 6. 2021 se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje informacije javnega značaja, in sicer izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenj ter upravnih odločb, ki se nanašajo na gradnjo objektov, enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov na parc. … k. o. … Z dokumenti bi se želela seznaniti na način vpogleda in morebitnega fotokopiranja listin.

Organ je v postopku pregledal svoje evidence in v postopek pozval oba investitorja, katerima je bilo izdano uporabno dovoljenje, o katerem je organ v nadaljevanju odločal. Investitorja sta udeležbo v postopku priglasila in opozorila, da je organ v postopku postavil prekratek rok za priglasitev udeležbe (3 dni), ki ni v skladu s 143. členom ZUP (8 dni). IP na tej točki navedbi stranskih udeležencev pritrjuje, vendar hkrati ugotavlja, da kršitev v konkretnem primeru ni bistvena, saj sta udeleženca kljub kratkemu roku udeležbo ustrezno priglasila in bila v nadaljevanju postopka obveščena o vseh fazah postopka na način, kot to predvideva zakon (vročitev odločbe, seznanitev z vloženo pritožbo in odstopom pritožbe v reševanje drugostopenjskemu organu).

Organ je dne 4. 6. 2021 izdal odločbo, s katero je zahtevi prosilke v delu, ki se nanaša na posredovanje fotokopij uporabnih dovoljenj, delno ugodil tako, da se ji po dokončnosti odločbe posreduje ftk. uporabnega dovoljenja št. … z dne 24. 3. 2020, pri čemer se na dokumentu prekritje varovane osebne podatke. Organ je prosilki ugodil tudi glede vpogleda v spisovno dokumentacijo zadeve št. …, pri čemer se na dokumentih prekritje varovane osebne podatke. Zahtevo za dostop do informacij je v delu, ki se nanaša na posredovanje izdanih gradbenih dovoljenj in upravnih odločb, zavrnil. Organ je v obrazložitvi navedel, da je iz evidence gradiva razvidno, da je na predmetnem zemljišču organ vodil postopek za izdajo uporabnega dovoljenja za enostanovanjsko hišo, uporabno dovoljenje pa se med drugim nanaša tudi na nepremičnino, ki jo je v zahtevi navedla prosilka. Organ je zato odločil, da se prosilki posreduje zahtevano uporabno dovoljenje s prekritimi osebnimi podatki, kot tudi odobri vpogled v predmetno zahtevo. V delu, v katerem dokumenti vsebujejo osebne podatke, je organ zahtevo prosilke zavrnil in ji omogočil delni dostop. Organ je še navedel, da ni vodil postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj in upravnih odločb, ki se nanašajo na predmetno parcelo, zato je zahtevo v tem delu zavrnil.

Prosilka je zoper navedeno odločbo  dne 11. 6. 2021 vložila pritožbo. Navedla je, da organ v nobenem delu izreka odločbe ni odločil o delu zahtevka, ki se nanaša na izdana gradbena dovoljenja in upravne odločbe. Posledično zahteva, da organ odloči o vseh delih zahteve, vključno z delom, ki se nanaša na izdana gradbena dovoljenja in upravne odločbe. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je bilo izdano uporabno dovoljenje, torej more organ razpolagati tudi z gradbenim dovoljenjem, saj je to podlaga za izdajo uporabnega dovoljenja. Na navedenem zemljišču naj bi bilo namreč izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo garaže. Ker ji ni omogočil pridobitve informacij niti za stanovanjski objekt, niti za garažo.

Po prejemu pritožbe, je organ dne 17. 6. 2021 s pritožbo seznanil stranska udeleženca in jima postavil 8 dni za odgovor na pritožbene navedbe. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da sta stranska udeleženca pritožbo prejela 7. 7. 2021 in da odgovora nista podala.

Organ je pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-40/2021-6218-12 z dne 12. 8. 2021, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pritožbi je priložil tudi vso dokumentacijo, ki se nanaša na predmetni postopek. IP je odstop pritožbe prejel v reševanje dne 17. 8. 2021.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se prosilka pritožuje iz razloga, ker naj organ ne bi odločil o dostopu do gradbenih dovoljenj in upravnih odločb. IP je zato v pritožbenem postopku preveril, ali bi organ moral prosilki posredovati tudi zahtevana gradbena dovoljenja in druge upravne odločbe.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP uvodoma ugotavlja, da navedba prosilke, da organ ni odločil o njeni zahtevi v delu, ki se nanaša na gradbena dovoljenja in druge upravne odločbe, ne drži. Organ je o tem delu zahteve prosilke odločil, in sicer z 2. tč. izreka izpodbijane odločbe, s katero je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil. V obrazložitvi je organ pojasnil, da z zahtevanimi dokumenti, v povezavi z nepremičnino, ki jo je v zahtevi navedla prosilka, ne razpolaga.

IP dalje ugotavlja, da je po prejemu zahteve prosilke, organ opravil vpogled v zemljiško knjigo glede lastništva nepremičnine, na katero se nanaša zahteva. Večkrat je vpogledal tudi v svojo evidenco dokumentarnega gradiva in pridobil podatke o vseh zadevah, ki so v povezavi s predmetno nepremičnino. V postopku je ugotovil, da se na predmetno nepremičnino nanaša zgolj uporabno dovoljenje, o katerem je v postopku dostopa do informacij javnega značaja tudi odločil. Ob pregledu spisovne dokumentacije in povezanih zadev je organ ugotovil, da razpolaga tudi z nekaterimi drugimi dokumenti in gradbenimi dovoljenj, vendar se noben od teh ne nanaša na nepremičnino, ki jo je v zahtevi navedla prosilka. O slednjem se je z vpogledom v vse navedene dokumente, kot tudi z vpogledom v grafični prikaz predmetnih parcel in objektov, prepričal tudi IP.

Glede na navedbe organa in glede na predloženo dokumentacijo, IP tako ugotavlja, da nima razloga, da ne bi sledil navedbi organa, da ne razpolaga z gradbenimi dovoljenji in drugimi upravnimi odločbami, ki bi se navezovale na predmetno nepremičnino. Prosilka navaja, da naj bi bilo za predmetno nepremičnino izdano gradbeno dovoljenje za garažo, vendar je IP v navedeno gradbeno dovoljenje za garažo vpogledal in ugotovil, da se ne nanaša na nepremičnino, navedeno v zahtevi prosilke. Iz vpogleda v grafični prikaz nepremičnin IP tudi ugotavlja, da na nepremičnini, ki jo je navedla prosilka, ni postavljenih objektov. Ker se uporabno dovoljenje, glede katerega je organ prosilki dovolil dostop, nanaša na sklop nepremičnin (navedena nepremičnina je zgolj ena od nepremičnin, ki je predmet uporabnega dovoljenja), IP tudi ni sledil pritožbeni navedbi prosilke, da bi organ moral, če razpolaga z uporabnim dovoljenjem, razpolagati tudi z gradbenim dovoljenjem, saj bi bilo gradbeno dovoljenje lahko izdano tudi na katero od drugih povezanih nepremičnin.

Ker je prosilka v svoji zahtevi navedla zgolj eno nepremičnino, je organ postopal pravilno, ko je presojal dostop le do tistih dokumentov, ki se nanašajo na navedeno nepremičnino. Odločanje izven meja postavljene zahteve, bi predstavljajo bistveno kršitev postopka, saj lahko organ v postopku po ZDIJZ odloča le o tem, kar prosilka zahteva. Organ je posledično ravnal pravilno in zakonito, ko je odločil zgolj o tistih dokumentih, ki so bili izdani glede parcele, ki jo je v zahtevi navedla prosilka, ne pa tudi o morebitnih povezanih dokumentih, saj se ti ne nanašajo na parcelno številko, navedeno v zahtevi. Glede na navedeno je IP sledil odločitvi organa, da se zahteva prosilke v tem delu zavrne, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da organ z gradbenim dovoljenje ali drugo upravno odločbo, ki bi se nanašala na predmetno parcelo ne razpolaga, IP ugotavlja, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka