prosilec - Finančna uprava RS

POVZETEK:

Prosilec je, na podlagi ZDIJZ, zahteval posredovanje podatkov o višini povrnjenih stroškov, ki jih je poimensko določena oseba prejela v zvezi z inšpekcijskim davčnim postopkom. Organ je dostop do zahtevanega dokumenta zavrnil, zaradi obstoja izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer pa je spregledal, da je zahteva prosilca oblikovana na način, da se prosilec želi seznaniti z dokumentacijo, ki je vezana na konkretnega posameznika. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZDIJZ, pri čemer pa delni dostop ni mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov. Na podlagi navedenega je IP zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-254/2021/4

Datum: 6. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 5. 8. 2021, zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-41/2021-3 z dne 27. 7. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 5. 8. 2021 zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. 090-41/2021-3 z dne 27. 7. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 15. 7. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje podatkov o višini povrnjenih stroškov, ki jih je … prejela v zvezi z davčnim postopkom št. DT … na podlagi 79. člena Zakona o davčnem postopku (uradni list RS, št. 13/11- uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US in 203/20 – ZIUPOPDVE- v nadaljevanju ZDavP-2). Prosilec je navedel, da zahtevana informacija v skladu s 15. členom ZDavP-2 ne predstavlja davčne tajnosti, saj podatek o višini povrnjenih stroškov, v zvezi z davčnim postopkom, ne predstavlja podatka, ki bi ga davčnemu organu posredoval davčni zavezanec, niti ne podatka v zvezi z davčno obveznostjo, s katero razpolaga davčni organ. Prosilec je še pojasnil razloge za pridobitev zahtevane informacije.

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št. 090-41/2021-3 z dne 27. 7. 2021, zaradi obstoja izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je načelo tajnosti podatkov navedeno v 8. členu ZDavP-2, ki določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju ter drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena ZDavP-2 je določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. V skladu s prvim odstavkom 18. člena ZDavP-2 sme davčni organ podatke, ki so davčna tajnost, razkriti tretjim osebam le na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca oziroma, če je v ZDavP-2 tako določeno, razen če mednarodna pogodba, ki obvezuje Slovenijo, ne določa drugače. Organ je ugotovil, da je dokument, v katerem se nahaja informacija o stroških postopka …na podlagi 79. člena ZDavP, označen z oznako davčna tajnost. Pojasnil je,  da je v četrtem odstavku 3. člena ZDavP-2 določeno, da so obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno. Podatki v zvezi z davčno obveznostjo pa so v skladu z 15. členom ZDavP-2 davčna tajnost. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca zavrnil. 

Dne 5. 8. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-41/2021-3 z dne 27. 7. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da v primeru zahtevanega podatka ni podana davčna tajnost skladno s 15. členom ZDavP-2, zato odločitev organa ni pravilna. Prosilec je navedel, da v zahtevi z dne 15. 7. 2021 ni zahteval podatkov/informacij, ki jih je davčni zavezanec posredoval davčnemu organu niti podatkov v zvezi z davčno obveznostjo davčnega zavezanca, temveč je zahteval informacijo o stroških davčnega postopka, do povračila katerih je upravičen zavezanec za davek, ker se je postopek začet na predlog davčnega organa zaključil v korist zavezanca za davek. V postopku davčno inšpekcijskega nadzora priznani stroški ne predstavljajo podatkov, ki jih je davčnemu organu posredoval zavezanec za davek, niti podatkov v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek. Gre za stroške katere je imel zavezanec za davek in do katerih povračila je upravičen zavezanec za davek v primeru uspešno zaključenega postopka za zavezanca za davek. Opisani podatki pa v ničemer ne vplivajo na davčno obveznost zavezanca za davek. Tudi sklicevanje organa na določilo 3. člena ZDavP-2 ni pravilno. Priznani stroški zavezanca za davek na podlagi 79. člena ZDavP-2 ne predstavljajo stroškov postopka pobiranja davkov, ampak stroške do katerih povračila je upravičen zavezanec za davek. Stroški postopka pobiranja davkov so na primer stroški izterjave davčnih obveznosti in podobni stroški. Strošek, do povračila katerega je upravičen zavezanec za davek, se tudi pojmovno ne more nanašati na pobiranje davkov, saj gre za povračilo stroškov v primeru uspešno zaključenega postopka davčno inšpekcijskega nadzora, kar pa pomeni, da ni prišlo do nastanka davčne obveznosti za davčnega zavezanca. Zato priznani stroški po 79. členu ZDavP- 2 s pobiranjem davkov nimajo nobene relacije, saj do nastanka davčne obveznosti sploh ni prišlo in se je zato tudi ne more pobirati.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-41/2021-6 z dne 11. 8. 2021, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacija, glede katere je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ dostop do zahtevanih podatkov zavrnil opirajoč se na izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek, pri čemer pa je spregledal, da je zahteva prosilca oblikovana na način, da se prosilec želi seznaniti z dokumentacijo, ki je vezana na konkretnega posameznika, zato je IP primarno presojal, ali je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)^[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Navedba imena in priimka posameznika, ki je zavezanec v določenem davčnem inšpekcijskem postopku, nedvoumno pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Glede na navedeno IP ugotavlja, da za razkritje osebnih podatkov ne obstaja nobena od podlag, na podlagi katerih bi bilo razkritje zakonito, zato je glede zahtevane dokumentacije podana izjema varstva osebnih podatkov. Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ^[2], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar pa v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilca, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da je prosilec že v zahtevi navedel podatke poimensko določenega posameznika, na katerega se njegova zahteva nanaša, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njegove prepoznavnosti. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevanega dokumenta brez ogrozitve njihove zaupnosti, zato je treba dostop do takšnega dokumenta zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokument vsebuje tudi morebitne nevarovane osebne podatke.

Nadalje IP še pojasnjuje, da kljub temu, da so prosilcu znani osebni podatki, se v postopku po ZDIJZ upravičenosti dostopa nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Na podlagi navedenega se IP tudi ni opredelil do razlogov za pridobitev zahtevanih informacij in jih tudi ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Glede na vse navedeno je treba dostop do zahtevane dokumentacije zavrniti v celoti, saj je podana izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZDIJZ, pri čemer pa delni dostop ni mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, zato se IP do izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni posebej opredeljeval, saj odločitev o morebitni podani izjemi po 5. točki 6. člena ZDIJZ za ta postopek ni več bistvena.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.