prosilec - Direkcija RS za infrastrukturo

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta prosilcu zavrnil dostop do dokumentacije v obliki fotokopij. Zaradi varovanja avtorskega dela mu je namreč organ na podlagi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ omogočil vpogled v zaprošeno dokumentacijo. IP je ugotovil, da je odločitev organa pravilna in da v konkretnem primeru ne gre za uradno besedilo z upravnega področja, kot je to zatrjeval prosilec.

ODLOČBA:

Številka: 090-249/2021/6

Datum: 27.9. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………., z dne 23. 7. 2021, zoper odločbo Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-12/2021-8 z dne 5. 7. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 23. 7. 2021 zoper odločbo Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, št. 090-12/2021-8 z dne 5. 7. 2021, se zavrne.

2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Dne 16. 3. 2021 je prosilec po pooblaščencu na organ naslovil prošnjo za dostavo podatkov. V slednji je navedel, da …… smučarsko rekreativnega centra Kalič ter da je ugotovil, da je na regionalni cesti št. 409, na relaciji Postojna – Planina, prišlo do spremembe prometne signalizacije. Na mesto obvestilne table, ki je zajemala tudi turistično signalizacijo, in sicer je označevala odcep za Kalič, je postavljena obvestilna tabla, ki navedenega odcepa ne označuje več. Prosilec je organ, kot upravljavca zbirke podatkov, skladno z Zakonom o odvetništvu (10. člen), zaprosil za posredovanje vloge predlagatelja za izdajo naloga za spremembo zgoraj navedene turistične in druge obvestilne signalizacije ter ustrezni delovni nalog, ki je bil podlaga za spremembo prometne signalizacije. Na podlagi zaprošenih dokumentov bo prosilec preveril, ali je s spremembo signalizacije prišlo do posega v njegove pravice. Prosilec navaja, da je z navedenim izkazal pravni interes za pridobitev zaprošenih podatkov.

O vlogi prosilca je organ, na podlagi določil ZDIJZ, odločil z odločbo št. 090-12/2021-2 z dne 14. 4. 2021 (nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je odločil:

- da se mu posreduje določena dokumentacija, pri čemer je organ ob posredovanju dolžan prekriti varovane osebne podatke ter

- da se mu zaradi varovanja avtorskega dela omogoči vpogled v določeno dokumentacijo, pri čemer je organ ob vpogledu dolžan prekriti varovane osebne podatke.

Zoper odločitev organa je prosilec dne 4. 5. 2021 podal pritožbo zaradi zahteve za pregledovanje in prepisovanje spisa. Ker organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da je izpodbijana odločba nična in da mora organ o zahtevi prosilca odločiti ponovno, kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana.

Dne 17. 6. 2021 je prosilec po pooblaščencu na organ naslovil dopolnitev prošnje za dostavo podatkov z dne 16. 3. 2021, pri čemer je dopolnitvi priložil še soglasje izdelovalca elaborata …….. za izdelavo fotokopije elaborata. Nadalje je izpostavil, da umika prošnjo za posredovanje delovnega naloga, ki ga je že prejel na podlagi nične odločbe, da pa vztraja pri prošnji za vpogled in dostavo citiranega elaborata. Prav tako je dodal, da prošnjo za dostavo podatkov podrejeno utemeljuje tudi na določbah ZDIJZ.

O dopolnjeni zahtevi je organ odločil z odločbo, št. 090-12/2021-8 z dne 5. 7. 2021, s katero je prosilčevi zahtevi po posredovanju določene dokumentacije ugodil, do določene dokumentacije, ob varovanju osebnih podatkov, pa zaradi varstva avtorskega dela omogočil dostop v obliki vpogleda. Prosilec se je namreč z zahtevanimi informacijami želel seznaniti v obliki fotokopij.

Zoper 2. točko izreka navedene odločbe je prosilec dne 23. 7. 2021 pri organu vložil pritožbo. V njej navaja, da podaja pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 237. člena ZUP ter hkrati predlaga, da pritožbeni organ izpodbijano odločitev spremeni tako, da zahtevi prosilca glede posredovanja fotokopije vloge predlagatelja za spremembo prometne signalizacije na cesti Postojna – Planina (Kalič), in sicer fotokopije elaborata Izvedba ukrepov za izboljšanje prometne varnosti v območju križišča R2-409 IN R3-914, »Ravbarkomanda«, ………. s prilogami ugodi v celoti, oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravi in vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje z natančnimi navodili glede nadaljnjega postopanja, v vsakem primeru pa odloči, da se prosilcu povrnejo vsi stroški postopka. Nadalje poudarja, da je v prvi vrsti zahteval pregledovanje in prepisovanje dokumentov določene upravne zadeve in se pri tem sklicuje na 82. člen ZUP ter določbe Zakona o odvetništvu. Prosilec namreč zatrjuje, da določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni uporabljiva, saj pravno podlago za zahtevani vpogled in fotokopije iz spisa predstavlja 82. člen ZUP. Opredeli se tudi do namena ZDIJZ kot tudi namena citirane določbe ZUP in navedbe, da je ZDIJZ navajal le kot podrejeno pravno podlago zahtevka. Meni, da je organ zmotno obravnaval njegovo zahtevo in sploh ni ugotavljal, ali je v konkretnem primeru pravna korist verjetno izkazana. Ponovno pojasnjuje, v čem je njegova pravna korist za pridobitev zahtevanih dokumentov ter dodaja, da želi skladno s 4. členom ZUS-1 sprožiti pred Upravnim sodiščem RS postopek zaradi zavarovanja svojih pravic. Izpostavlja tudi, da bi mu moral organ na podlagi določb ZUP omogočiti dostop do vseh podatkov, brez prekrivanja osebnih podatkov. Kljub navedenemu pa prosilec dodaja, da četudi bi bilo stališče organa pravilno, da je potrebno njegovo zahtevo obravnavati v skladu z določili ZDIJZ, ni mogoče zaobiti določb ZDIJZ, iz katerih izhaja, da ima prosilec pravico določiti, v kakšni obliki se želi seznaniti z informacijo javnega značaja. Edina omejitev se namreč nanaša zgolj na informacije, ki so zavarovane skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V obravnavanem primeru po njegovem mnenju ne gre za takšno situacijo. Povzema 2. točko prvega odstavka 9. člena ZASP ter navaja, da je organ odredil spremembo prometne signalizacije z delovnim nalogom, in sicer Pogodbo št. 2431-20-001317/0 z dne 26. 10. 2020, ki v 1. členu določa, da se pogodbena dela izvedejo na podlagi elaborata, ki je skladno s 17. členom citirane pogodbe njen sestavni del. Upoštevaje navedeno je prosilec mnenja, da vloga predlagatelja, ki jo sestavljajo elaborat in priloge, na katere se nanaša njegova zahteva, sicer predstavljajo avtorsko delo, vendar so postali del delovnega naloga in s tem tudi del uradnega besedila, kar pomeni, da jim glede na določbe 9. člena ZASP ne gre avtorskopravno varstvo. V zvezi z navedenim se sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1410/2015. Opozarja tudi na navedbo organa v obrazložitvi odločbe, da naj bi pri izdelovalcu elaborata opravil dodatne poizvedbe o tem, kateri deli elaborata s prilogami se nanašajo na vodenje prometa s kažipotno signalizacijo, glede katerega je bilo izdano soglasje za izdelavo fotokopij. Organ prosilca ni seznanil, da je pri izdelovalcu opravil dodatne poizvedbe, niti mu ni vročil poizvedb in odgovora izdelovalca elaborata, kaj šele, da bi mu omogočil, da se o tem izjavi. Z navedenim mu je bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku. Pritožba vsebuje tudi stroškovnik po Odvetniški tarifi.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP. Ob odstopu je pojasnil, da v okviru svojih pristojnosti izvaja naloge upravljanja, vodenja in nadzora prometa. Skladno s 76. členom veljavnega Zakona o cestah odredi prometno ureditev ali njeno spremembo na državni cest oziroma njenem delu, in sicer z delovnim nalogom. Pri zahtevnejših ureditvah je sestavni del delovnega naloga elaborat prometne ureditve. Prometna ureditev mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo. Nadalje skladno s 77. členom veljavnega Zakona o cestah odredi postavitev, zamenjavo, dopolnitev ali odstranitev prometne signalizacije in prometne opreme na državnih cestah. V istem členu je nadalje določeno, da se na državni cesti sme postavljati turistična in druga obvestilna prometna signalizacija samo v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo. Postavitev in odstranitev turistične in druge obvestilne prometne signalizacije odreja organ, ki ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev, vzdrževanje in odstranitev. Iz vsega navedenega izhaja, da organ v postopkih odreditve prometne ureditve ali njene spremembe oziroma v postopku postavitve, zamenjave, dopolnitve ali odstranitve prometne signalizacije in prometne opreme na državnih cestah ne odloča v upravnih postopkih, ampak tovrstne aktivnosti odreja z delovnim nalogom. Prav tako je pojasnil, da v Zakonu o cestah ni določene pravice posameznika, s katero bi lahko zahteval izdajo odločitve o npr. postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije, niti ni za kaj takega predpisano odločanje v upravnem postopku ter tudi ni omogočena pravica do pritožbe. Zaradi navedenega se torej tovrsten postopek ne vodi po določilih ZUP, oziroma kot upravni postopek. Ker se torej upravni postopek ne vodi, posameznik tudi ne more imeti statusa stranke niti statusa stranskega udeleženca. Posledično tudi ne more imeti pravice do vpogleda v upravni spis v smislu določil 82. člena ZUP, saj upravni spis sploh ne obstaja (upravna zadeva ne obstaja). Organ je tako ugotovil, da je zahtevek prosilca, da se mu posreduje zaprošeno dokumentacijo na podlagi citiranega določila, neutemeljen in bi bilo potrebno tak zahtevek s sklepom zavreči. Organ je nadalje preverjal, ali lahko prosilcu dokumentacijo posreduje na podlagi 10. člena Zakona o odvetništva (Uradni list RS, št. 18/93, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZOdv). Ta določba daje odvetnikom posebno upravičenje za pridobivanje osebnih podatkov, vendar samo takrat, ko gre za posredovanje osebnih podatkov, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Iz sodne prakse izhaja, da je odvetnik upravičen do podatkov samo v primeru, ko podatek potrebuje v konkretnem postopku, ki že teče pred pristojnim organom in nadalje, da mora odvetnik to izkazati z ustrezno listino. Navedena določba namreč ne omogoča pridobivanja podatkov izven posamične zadeve oziroma na zalogo. V konkretni zadevi prosilec ni pojasnil, v kateri posamični zadevi potrebuje podatke. Še več, v svojih pisanjih je izrecno navedel, da dokumentacijo potrebuje zato, da bo preveril, ali je smiselno sprožiti nekatere pravne postopke. Iz navedenega razloga niso izpolnjeni pogoji, ki so določeni v 10. členu Zakona o odvetništvu, zato bi bilo potrebno zahtevo prosilca zavrniti, saj je neutemeljena. Ker v konkretnem primeru torej upravna zadeva ne obstaja (ni mogoč vpogled v spis na podlagi 82. člena ZUP) in ker prosilec ni izkazal, da podatke potrebuje kot odvetnik v posamični zadevi, je organ skladno z načelom varstva pravic strank in varstvom javnih koristi prosilčevo zahtevo obravnaval v skladu z določili ZDIJZ, kot zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja. Navedeni zakon se je namreč izkazal za ugodnejšega kot ZUP in ZOdvn, saj je prosilcu omogočil dostop do zaprošene dokumentacije.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP pojasnjuje, da je v pritožbenem postopku po ZDIJZ relevantno le dejstvo, da je organ vodil postopek na podlagi zahteve, ki je bila vložena po ZDIJZ (v konkretnem primeru je bila), da organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve ter vprašanje, ali ti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Glede na navedeno se IP zato v tem postopku ni opredeljeval do pritožbenih navedb prosilca, ki se nanašajo na očitke, da bi moral organ njegovo vlogo ter dopolnitev presojati z vidika določb ZUP in ZOdv. Te so namreč za pritožbeni postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP, ki so določene v 2. členu ZInfP in med katere presoja, ali je posameznik upravičen do določenih dokumentov na podlagi določb ZUP ali ZOdv, ne sodi.

Predmet presoje tega pritožbenega postopka je tako odločitev organa v 2. točki izreka odločbe št. 090-12/2021-8 z dne 5. 7. 2021, s katero je bilo zahtevi prosilca delno ugodeno na način, da se mu namesto posredovanja fotokopij zaradi varovanja avtorskega dela omogoči vpogled v:

- elaborat Izvedba ukrepov za izboljšanje prometne varnosti v območju križišča R2-409 in R3-914, »Ravbarkomanda«, izdelovalca ………, junij 2020 (skupno 16 strani),

- prilogo elaboratu G.4 Detajli »Ravbrakomanda« (skupno 15 skic), pri čemer se prekrijejo varovani osebni podatki ter

- prilogo elaboratu G.1 Pregledna »Ravbarkomanda« (1 skica).

IP ugotavlja, da se je organ z izpodbijano odločbo glede dostopa do navedenih dokumentov skliceval na avtorskopravno varstvo in prosilcu, skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, omogočil seznanitev z informacijo v obliki vpogleda in ne v obliki fotokopij, kot je to navedel v zahtevi. Prosilec v pritožbi oporeka takšni odločitvi organa, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevani dokumenti ustrezajo pogojem avtorskega dela in, če gre za avtorsko delo, ali organ razpolaga s pravico reproduciranja na teh avtorskih delih. Prav tako je preveril navedbo prosilca, da zahtevani dokument predstavlja uradno besedilo z upravnega področja, kar pomeni, da tak dokument ni avtorskopravno varovan.

IP pojasnjuje, da iz ZDIJZ izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo (fotokopija, prepis, elektronski zapis ali vpogled). Iz zahteve prosilca izhaja, da želi, da mu dostavijo dokumentacijo, kar pomeni, da se želi z dokumenti seznaniti v obliki fotokopij. Organ praviloma nima pravice prosilcu odreči pravice do načina seznanitve, tj. do načina, v katerem želi prosilec prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na način seznanitve z informacijo, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije. Glede na navedeno se torej v primeru, če zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije. Avtorsko pravo torej zgolj omejuje način seznanitve z dokumentacijo in ne tudi dostopa do le-te.

Avtorska dela, pravice, ki iz teh del izhajajo, njihovo zaščito in prenos, ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZASP). Tako 15. člen citiranega zakona določa avtorsko pravico kot enovito pravico na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja). Avtorska pravica kot celota ni prenosljiva (69. člen ZASP), prav tako avtor ne more prenašati na druge osebe moralnih avtorskih pravic, lahko pa posamične materialne avtorske pravice (70. člen ZASP), in sicer s pogodbo ali drugim pravnim poslom, če ni z zakonom določeno drugače (drugi odstavek 70. člena ZASP). Nadalje 21. člen ZASP določa, da materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da je le avtor tisti, ki izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela, uporaba tega dela pa je dopustna le, če je avtor, skladno z zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno avtorsko materialno pravico. Ena izmed avtorskih materialnih pravic je tudi pravica do reproduciranja, zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja (drugi odstavek 23. člena ZASP). Povedano drugače, pri presoji, ali ima prosilec pravico, da se z zahtevano informacijo javnega značaja seznani le z vpogledom ali pa je upravičen sam izbrati način seznanitve s tako informacijo, je bistveno ali je bila pravica do reproduciranja avtorskega dela, torej tudi pravica do njegovega kopiranja (grafičnega razmnoževanja), kot materialna avtorska pravica prenesena na tretjo osebo. Če je bila taka pravica prenesena, je s tem zaščita te materialne avtorske pravice prenehala, kolikor ni bila, pa je pri seznanitvi s tako informacijo javnega značaja treba upoštevati določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ.

V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. Glede zahtevanega dokumenta IP ugotavlja, da ta izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Nedvomno je, da je delo izraženo (napisano v obliki elaborata), da predstavlja stvaritev avtorja (in ne npr. računalniškega programa) in intelektualno kreacijo (elaborat je pretežno plod intelekta in ne fizičnega dela avtorja) ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Avtor elaborata je vsebino predstavil na drugačen, izviren način, poleg tega pa zahtevana dokumentacija vsebuje tehnične opise, izračune, poročila, obseg del, načrte, ipd., ki že sami po sebi predstavljajo avtorska dela (drugi odstavek 5. člena ZASP).

Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da je v okviru izvajanja svojih pristojnosti naročil izdelavo elaborata, in sicer v točno določenem številu izvodov, pri čemer je bilo naročenih toliko izvodov elaborata, kot jih je organ potreboval za izvajanje svojih pristojnosti. Ob tem poudarja, da avtor na organ ni prenesel materialnih avtorskih pravic reproduciranja, zato posledično nima pravne podlage za izdelavo nadaljnjih kopij zaprošene dokumentacije. V zvezi z navedenim se sklicuje na drugi odstavek 75. člena ZASP, ki ureja domneve glede obsega prenosa. Skladno s citiranim členom se v primerih, ko ni določeno, katere posamične pravice ali kakšen obseg določene pravice se prenaša, šteje, da so prenesene tiste pravice in v takem obsegu, kot je bistven za dosego namena pogodb.

Ob upoštevanju navedenih določb ZASP in po pregledu predložene dokumentacije je IP ugotovil, da avtor na organ ni prenesel pravice reproduciranja zahtevanega avtorskega dela, pri čemer je upošteval že zgoraj navedeno določbo drugega odstavka 75. člena ZASP o domnevah glede prenosa avtorskih pravic. V konkretnem primeru je bil elaborat izdelan za namen izvedbe ukrepov za izboljšanje prometne varnosti v območju križišča R2-409 in R3-914, »Ravbarkomanda«. Ker za ta namen ni bistveno, da organ razpolaga tudi s pravico do reproduciranja zahtevane dokumentacije (dovolj je, da se z njo seznani), se v skladu z ZASP ne more šteti, da je bila v konkretnem primeru pravica do reproduciranja prenesena na organ. Slednje izhaja tudi iz pogodbe, št. 2431-20-000387 z dne 11. 5. 2020, ki sta jo sklenila izdelovalec elaborata (avtor) ter organ za pripravo zahtevanega elaborata. V pogodbi namreč ni zaslediti posebnih določil o prenosu materialne avtorske pravice reproduciranja. Da navedena pravica ni bila prenesena na organ, izhaja tudi iz soglasja izdelovalca elaborata, ki ga je k dopolnitvi zahteve priložil prosilec. Iz soglasja namreč izhaja, da avtor podaja soglasje za vpogled in izdelavo fotokopije le v delu elaborata, ki se nanaša na vodenje prometa s kažipotno signalizacijo.

V zvezi s trditvijo prosilca, da je elaborat postal del uradnega besedila z upravnega področja (prvi odstavek 9. člena ZASP), IP pojasnjuje, da takšnemu stališču ne more slediti. Prosilec v pritožbi navaja, da je organ odredil spremembo prometne signalizacije z delovnim nalogom, in sicer Pogodbo št. 2431-20-001317/0 z dne 26. 10. 2020, ki v prvem členu določa, da se pogodbena dela izvedejo na podlagi elaborata, ki je skladno s 17. členom citirane pogodbe njen sestavni del. Upoštevaje navedeno po njegovem mnenju ne more biti dvoma, da dokumentacija (elaborat), na katere se nanaša zahteva, sicer predstavlja avtorsko delo, vendar je ta postala del delovnega naloga in tako tudi uradnega besedila, kar pomeni, da ji glede na določbe 9. člena ZASP ne gre avtorskopravno varstvo.

Določbe 9. člena ZASP določenim delom odrekajo avtorskopravno varstvo. Gre za dela, ki ne glede na to, ali izpolnjujejo navedene predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP, avtorskopravnega varstva ne uživajo. In sicer glede na določbo 9. člena ZASP avtorskopravno niso varovane ideje, načela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja ter ljudske književne in umetniške stvaritve. Prevodi navedenih dokumentov so avtorskopravno varovani, razen če so objavljeni kot uradna besedila. Namen te določbe je čim večje razširjanje in objavljanje uradnih besedil zaradi javnega interesa. V primeru uradnih besedil se mora avtorjev interes umakniti javnemu, saj je v interesu družbe, da je čim bolj seznanjena z zakoni in predpisi, ki jo uravnavajo. Omejevanje uporabe predpisov z avtorskim pravom bi bilo v neposrednem nasprotju z njihovim poslanstvom in smislom. Gre predvsem za besedila, ki jih izdajajo institucije z zakonodajnimi, sodnimi ali upravnimi pristojnostmi ter oblastvenimi upravičenji in s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljana ali druge družbene zadeve (povzeto po Trampuž M., Oman B., Zupančič A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 54)

Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZCes-1) v 76. členu določa, da prometno ureditev ali njeno spremembo na državni cesti oziroma njenem delu odredi z delovnim nalogom direkcija. Pri zahtevnejših prometnih ureditvah je sestavni del delovnega naloga elaborat prometne ureditve. Delovni nalog v konkretnem primeru predstavlja zgoraj omenjena Pogodba št. 2431-20-001317/0 z dne 26. 10. 2020, katere pa ne gre šteti za uradno besedilo z upravnega področja. Zgolj dejstvo, da zakon predpiše na kakšen način se kaj ureja (npr. odredi z delovnim nalogom), še ne pomeni, da gre za uradno besedilo z upravnega področja. Delovni nalog v obravnavanem primeru je po vsebini pogodba, ki ne predstavlja oblastvenega akta organa v smislu akta, ki ga izda organ (kot npr. zakon, sodba, odločba), temveč gre za zasebno pravni akt, s katerim stranke urejajo medsebojna razmerja in pogoje poslovanja. In ker delovni nalog, tj. pogodba, ne predstavlja uradnega besedila z upravnega področja, posledično tudi elaborat, kot sestavni del pogodbe, ne more imeti statusa uradnega besedila z upravnega področja. Iz navedenega razloga tudi sklicevanje prosilca na sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1410/2015 z dne 9. 6. 2016, ni relevantno, saj je dejansko in pravno stanje povsem drugačno.

Na tem mestu se IP opredeljuje tudi do navedbe prosilca, da mu glede dodatnih poizvedb, ki jih opravil organ, ni bila dana možnost, da se z njimi seznani in izjasni. Organ je v obrazložitvi odločbe namreč navedel, da je prosilec k dopolnitvi zahteve priložil tudi soglasje izdelovalca elaborata (avtorja) z dne 14. 6. 2021, v katerem izdelovalec elaborata podaja soglasje, da se izdela fotokopija elaborata, ki se nanaša na vodenja prometa s kažipotno signalizacijo. Organ je pri izdelovalcu elaborata dne 5. 7. 2021 opravil dodatne poizvedbe, in sicer z namenom, da se ugotovi, kateri del predmetnega elaborata je tisti, ki se nanaša na vodenje prometa s kažipotno signalizacijo. IP je mnenja, da v konkretnem primeru ni prišlo do kršitve načela zaslišanja stranke. Kot že navedeno, je prosilec sam dostavil soglasje izdelovalca elaborata (dokaz), iz katerega ni izhajalo oz. ni bilo mogoče nedvoumno ugotoviti, kateri del elaborata je dopustno fotokopirati, zato je organ pri izdelovalcu preveril, kateri dokumenti so zajeti s pojmom kažipotna signalizacija. Z navedenim ravnanjem se je organ zgolj seznanil z dokazom, ki ga je dostavil sam prosilec in pri tem ni ugotavljal novih dejstev oz. okoliščin. IP zato meni, da prosilcu ni bila kršena možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, saj je, kot že navedeno, organ zgolj preveril vsebino dokaza, ki ga je dostavil prosilec sam.

V 2. točki izreka izpodbijane odločbe je organ odločil tudi, da je potrebno v dokumentih prekriti varovane osebne podatke, pri čemer pa prosilec v pritožbi navaja, da bi mu moral organ omogočiti dostop do vseh podatkov, brez prekrivanja osebnih podatkov. Meni, da je odločitev organa materialnopravno zmotna, nepravilna in nezakonita. IP pojasnjuje, da organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.  

Od dne 25. 5. 2018 dalje se uporablja Splošna uredba o varstvu podatkov, ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1). V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja. Upoštevajoč navedeno pravno podlago je IP preveril, ali je za obdelavo osebnih podatkov, ki jih vsebuje zaprošena dokumentacije in dostop do katerih je organ z izpodbijano odločbo zavrnil, podana ustrezna pravna podlaga. Po skrbnem pregledu dokumentacije je tudi IP ugotovil, da ni podane pravne podlage za razkritje osebnih podatkov posameznikov, navedenih v dokumentaciji, zato je v tem delu v celoti sledil obrazložitvi organa in zavrnil pritožbo prosilca.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, saj v konkretnem primeru ni prišlo do prenosa materialnih avtorskih pravic (pravice do reproduciranja), niti zahtevana dokumentacija ne predstavlja uradnega besedila z upravnega področja, zato je sledil odločitvi organa, da je prosilec, skladno z določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, upravičen le do vpogleda v zahtevano dokumentacijo.

V zvezi s pritožbenim predlogom prosilca, da IP organu naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka, IP ugotavlja, da predlog ni utemeljen. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Skladno s prvim odstavkom 213. členom ZUP je dolžan IP v izreku odločiti o vseh zahtevkih strank, skladno s petim odstavkom tako odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka