prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal zavrnilno odločbo organa, s katero je ta prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij iz razloga zlorabe pravice po 5. odstavku 5. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da zahteva prosilca vsebuje številne negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa in nekaterih tam konkretno navedenih posameznikov, ki so kot take žaljive in nespoštljive. Posledično je IP zaključil, da je zahteva prosilca šikanozna in da je organ postopal pravilno s tem, ko jo je zaradi zlorabe zavrnil.  

ODLOČBA:

Številka: 090-247/2021/2

Datum: 6. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 5. 8. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-268 z dne 30. 7. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 5. 8. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-1/2021-268 z dne 30. 7. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 3. 7. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da v kontekstu nezakonite porabe proračunskih sredstev, ko je organ zaradi de-facto nezakonite porušitve sinovega vseljenega doma, nezakonito porabili zaokroženo vsaj 20.000 € davkoplačevalskega denarja, za plačilo stroškov predmetne nezakonite po/rušitve, za neuspeli poskus izničenja tozadevne pravnomočne odločbe RS MOP z dne 16. 9. 2011, za najem skorumpiranega maloumnega …, ki je organu za dodatno nezakonito porabljenih 2000€ + DDV davkoplačevalskih sredstev izdelal 'strokovno' mnenje, ki se mu še krave režijo, za najem izvedenca ZAG, ki je izdelal mnenje št. M 1168/12-650-1 z dne 14. 12. 2012, organ vljudno prosi za posredovanje testa javnega interesa, ki je organu nalagal predmetni najem izvedenca ZAG, pravno osnovo, ki je organu nalagala predmetni najem izvedenca ZAG, naročilnico s spremno dokumentacijo razlogov/razlage čemu organ najame predmetnega izvedenca ZAG, pogodbo o plačilu izvedenstva ZAG, dokazilo o plačilu izvedenstva, vso preostalo prosilcu neznano tozadevno korespondenco o predmetnem najemu izvedenstva ZAG. Prosilec je navedel, da navedeno dokumentacijo potrebuje za uradno prijavo proračunski inšpekciji RS o nezakoniti pravno utemeljeni porabi proračunskih sredstev v več 10.000€, vse za potrebe vseobče prisotne sistematične med/uradniške korupcije prekrivanja zločinskosti pro/udbovskih maloumnih zanikrnih izrodkov znotraj IRSOPa, ki so tako ali drugače sodelovali v udbo/fašistični de-facto pravnomočno potrjeni nezakoniti fašistični porušitvi sinovega vseljenega doma, na naslovu …, potem pa so praktično 10 let uradno notorično maloumno lagali/zavajali/spreobračali uradna, pravnomočna dejstva de-facto nezakonite porušitve, vse kot je to uradno počel maloumno notorično lažnivi udbaš … (naročnik arbitratne de-facto nezakonite porušitve, vse v zlorabi oblastne funkcije, za potrebe storitve zla posamezniku), ki je v nasprotju z uradnim pravnomočnimi materialnimi dejstvi v odločbi št. 090-36/2019/51 z dne 4. 10. 2019, uradno maloumno lagal (več kot pol leta po dokončni pravnomočni sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019). Dalje je prosilec navedel, da moraš biti res udbaš in/ali izrodek na stopnji kronanega idiota, da si drzneš zoper tozadevna uradna materialna enoznačna dejstva tako »prozorno« notorično maloumno z/lagati, saj enoznačno velja, da so se o nezakonitosti predmetne po/rušitve predhodno uradno enoznačno izrekli vsi, MOP RS preko vseh možnih/razpoložljivih instančnih organov do Vrhovnega sodišča RS (prosilec je povzel vse odločitve organov). Z namenom kakršnegakoli označevanja »šikanoznosti« predmetne vloge ali celo kaznovanja zaradi tako imenovane krnitve »dobrega imena in ugleda organa« je prosilec še izrazil svoj pogled na zapise v predmetni vlogi, ki jo je zaključil z navedbo: »pristranska pro/udbovsko kontaminirana udbašica …, častilka 'največjega' izdajalca interesov samostojne RS udbaša št. 1. …, saj si razumela zapisano, kajne!?«

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-1/2021-268 z dne 30. 7. 2021, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je uradna oseba ob pregledu vloge ugotovila, da je vsebina šikanoznega značaja, ker prosilec v njej žali organ, uradno osebo in druge javne uslužbence z naslednjimi navedbami: »skorumpiranega maloumnega …« (žali prof. dr. … iz Pravne fakultete v Ljubljani), »prikrivanja zločinskosti pro/udbovskih maloumnih zanikrnih izrodkov znotraj IRSOPa…«, »maloumno notorično lažnivi udbaš ……«, »notorično lažnivi udbaški izrodek ..…« »notorično maloumni udbaš …«, »pristranska pro/udbovsko kontaminirana udbašica …, častilka 'največjega' izdajalca interesov samostojne RS udbaša št. 1. …, saj si razumela zapisano, kajne!?«, zato se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, skladno s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu lahko izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Organ, je še pojasnil pojem šikanoznosti in se skliceval na sodbo Upravnega sodišča RS, II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 in presojo šikanoznosti (v odločbi št. 090-32/2021-2 z dne 4. 3. 2021).

Dne 5. 8. 2021  je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-1/2021-268 z dne 30. 7. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da kategorično prereka predmetno blesavo odločbo. Prosilec je navedel, da očitek večkratno dokazano evidentno pristranske pro/udbovsko kontaminirane …, da je kot uradna oseba ugotovila, da je predmetna vloga element šikanoznega značaja, kjer žali organ, uradno osebo in druge javne uslužbence, nikakor ne vzdrži resne/trezne presoje vsaj povprečno raz/umne osebe. Bolj kot so se dotični oblastni izrodki sami ponižali z njim lastnimi zavržnimi dejanji/delovanji se je nemogoče ponižati/žaliti, npr. kot to tozadevno velja za idiotske nebuloze udbaša …, notorično maloumno lažnivega udbaša … in večkratno dokazano zanikrno pristranske udbašice …, ki so tisti, ki so se prvi spustili na osebno raven oblastnega maščevanja udbaški oblasti častilcev med/povojnih klavcev neljubemu zavednemu slovencu in njegovi družini – kar vse je enoznačno dokazano. Tozadevno je samo kategorija časa tista, ki ga bo (v praktično nepregledni množici uradnih dokumentov) ponovno opremila/soočila z idiotskim udbaškim konstruktom 42-stranske ovadbe zoper njega in njegovo ženo, iz leta 2011, katero je rade volje sopodpisala tudi udbaško pristranska … ki bi se morala, že davno tega sama izločiti iz kakršnegakoli odločanja v  predmetni zadevi.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-1/2021-277 z dne 5. 8. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Z izpodbijano odločbo je organ kot šikanozno zavrnil zahtevo prosilca z dne 3. 7. 2021, čemur prosilec v pritožbi oporeka. Glede na navedeno je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je odločitev organa pravilna in zakonita, da se kot šikanozna zavrne navedena prosilčeva zahteva, ki kot taka predstavlja zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, kot jo določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ.

Organ lahko v skladu s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

Na tem mestu IP najprej poudarja, da 5. odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer:

(1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali

(2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Organ je z izpodbijano odločbo predmetno zahtevo zavrnil iz drugega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve.

Pri tem je treba vedeti, da ZDIJZ v zvezi s prvim razlogom (tj. zlorabo pravice) ne določa konkretnih elementov oz. kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, zato se pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upoštevajo kriteriji, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Presoja drugega razloga (torej šikanoznosti) zavrnitve zahteve oz. zahtev pa pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja z osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku.

Po navedbah organa je presojana zahteva prosilca šikanozna, ker je žaljiva. IP v zvezi s temi navedbami povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017, na katero se sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi. Iz navedene sodbe izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd… Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP, izhaja pa tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost, šikaniranje ipd., izhajajo torej iz sodne prakse, prakse IP in tudi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-C.

Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009 izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

Z vpogledom v vsebino predmetne prosilčeve zahteve, IP ugotavlja, da ta vsebuje številne negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa in nekaterih konkretno navedenih posameznikov, in so kot take žaljive in nespoštljive. Tako prosilec npr. v zahtevi navaja sledeče: »…skorumpiranega maloumnega …..«, »prikrivanja zločinskosti pro/udbovskih maloumnih zanikrnih izrodkov znotraj IRSOPa…«, »maloumno notorično lažnivi udbaš ..…«, »notorično lažnivi udbaški izrodek …«, »pristranska pro/udbovsko kontaminirana udbašica …, častilka 'največjega' izdajalca interesov samostojne RS udbaša št. 1. …«. Vse povzete navedbe so po oceni IP žaljive in nespoštljive ter jih je kot take mogoče v celoti označiti kot šikanozne. Citirane navedbe predstavljajo jedro same vloge, kar rezultira v tem, da se sicer zakonsko določene obvezne sestavine same zahteve za dostop do informacij javnega značaja med njimi izgubijo. S tem pa tudi sam namen ZDIJZ, ki je v zagotoviti javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilca, ki uradne osebe v zahtevi žali z zgoraj povzetimi navedbami, objektivno žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti sicer ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec ali javni funkcionar) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa oz. določenih uradnih oseb izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih in za upravni postopek neprimernih besed. Tudi iz sodne prakse izhaja, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. U 12/2008).

Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pri tem pa se IP sklicuje tudi na že zavzeto stališče IP, npr. v odločbi št. 090-25/2021 z dne 9. 3. 2021, št. 090-32/2021 z dne 4. 3. 2021, št. 090-139/2021/2 z dne 26. 5. 2021, 090-204/2021 z dne 13. 7. 2021, 090-205/2021/2 z dne 14. 7. 2021, kjer je IP sprejel enako odločitev v zelo podobno postavljenih oz. zastavljenih (šikanoznih) zahtevah prosilca.

IP ob zgoraj navedem ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca zavrnil, ne da bi se spustil v njeno obravnavo po vsebini. Ob tem IP opozarja na 1. odstavek 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ki med drugim določa, da organ na šikanozne dopise niti ni dolžan odgovarjati.

Na podlagi navedenega je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka