prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilka je želela prejeti prijavo, ki jo je na organ podala občina, ter dokument, iz katerega je razvidna uvrstitev prijave. Organ je dostop do prijave zavrnil zaradi varovanja tajnosti vira. Dostop do internega akta Usmeritve za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov je zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da prijavitelja kot vir prijave brez dvoma ščiti drugi odstavek 16. člena ZIN, ne glede na to, kdo je prijavitelj. Glede internega akta je potrdil obstoj izjeme notranjega delovanja in vztrajal pri svojih dosedanjih odločitvah in še enkrat več sledil obrazložitvi organa, da bi v primeru razkritja zahtevanega dokumenta organu nastale motnje v delovanju, saj bi s tem omogočili tako prijaviteljem, ki zasledujejo zasebne interese, kot inšpekcijskim zavezancem, da prilagodijo svoja ravnanja v postopku in s tem vplivajo na učinkovito delo organa. Ker je bila odločitev organa pravilna, je pritožbo prosilke zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-244/2021/2

Datum: 4. 8. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka), z dne 15. 7. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-52/2021-4 z dne 6. 7. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 15. 7. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-52/2021-4 z dne 6. 7. 2021, se zavrne.

2. Zahtevek prosilke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je 31. 5. 2021 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer (1) kopijo prijave na IRSOP, OE Koper, Inšpekcijska pisarna Sežana, v kolikor je bila prijava vložena s strani Občine Sežana, na podlagi katere je bil začet postopek, št. 06122-2032/2020, ter (2) odločbo »o določitvi prednostnih meril« za takojšnjo uvedbo postopka, št. 06122-2032/2020. Informacije je želela prejeti po elektronski poti, na e-naslov. Prosilka je 8. 6. 2021 na podlagi poziva organa svojo zahtevo dopolnila s pojasnilom, da želi pod točko 2 prejeti dokument, ki ga je organ izdelal na podlagi meril veljavne zakonodaje in internega akta, iz katerega je razvidna uvrstitev prijave, na podlagi katere je stekel postopek, št. 06122-2032/2020, na podlagi teh meril.

Organ je z odločbo, št. 090-52/2021-4 z dne 6. 7. 2021, zahtevo prosilke glede prve točke zahteve zavrnil s sklicevanjem na tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ (varovanje tajnosti vira), glede druge točke zahteve pa s sklicevanjem na 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje). Glede prve točke zahteve je organ pojasnil, da je po 16. členu Zakona o inšpekcijskem postopku (ZIN) inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. To pomeni, da se varuje tako prijavitelj kot tudi vsebina prijave. Organ je še zapisal, da pobuda ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in je ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča X Ips 775/2006). Glede druge točke zahteve je organ zapisal, da razpolaga z internim aktom Usmeritve za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov, ki določa prioritete za razvrščanje prijav. Pojasnil je, da je ta dokument nastal izključno v zvezi z notranjim delovanjem organa, ker je organ ugotovil, da je na področju gradbene inšpekcije nemogoče voditi vse inšpekcijske postopke istočasno in da je fizično nemogoče zagotoviti ažurno obravnavo vseh prejetih prijav. Z omenjenim aktom je želel organ poenotiti ovrednotenje obravnavanja inšpekcijskih postopkov glede na pomembnost po celi Sloveniji ter preprečiti očitke o morebitnem zunanjem vplivu in pritiskih na inšpekcijske postopke in gradbene inšpektorje, kar pa bi se z razkritjem akta izničilo. Razkritje tega dokumenta bi tudi povzročilo motnje pri delovanju organa, saj bi se razkrili določeni podatki in parametri, na podlagi katerih organ določa vrstni red obravnave prijav. V splošnem bi razkritje akta pomenilo, da bi prijavitelji v svojih prijavah lahko navajali različne neresnice z namenom, da bo njihova prijava (njihov povsem zasebni interes) prej na vrsti. S tem pa bi se onemogočal nadzor in ukrepanje inšpektorjev v nujnih primerih v javnem interesu in bi lahko nastale celo škodljive posledice (velika premoženjska škoda, ogroženo življenje in zdravje ljudi). Z razkritjem akta je torej utemeljeno pričakovati porast takšnih prijav, kar posledično pomeni, da organ ob množici prijav svojih funkcij ne bo več mogel uspešno izvajati. Tako bi akt postal brez pomena in bi bilo razvrščanje po pomembnosti brez pomena in prepuščeno subjektivni presoji inšpektorjev. Razkritje akta bi za organ pomenilo tudi dodatno in nepotrebno delo, s tem pa hude motnje pri delovanju, saj bi tako prijavitelji kot stranke postopkov dnevno podajali vloge z vprašanji, na katerem mestu je njihov postopek oz. prijava. Organ bi se moral ukvarjati tudi z utemeljitvami in razlogi, zakaj je določena prijava na točno določenem mestu, zakaj so bili upoštevani določeni kriteriji in ne drugi, s čimer bi se dodatno obremenilo celotni organ ter negativno vplivalo na prizadevanje organa za hitrejše in učinkovitejše delovanje, javnost pa od pridobitve teh podatkov ne bi imela nikakršne koristi. Organ je opozoril tudi na odločbo IP, ki je že leta 2013 potrdil njegovo stališče, da zahtevani dokumenti, ki razkrivajo sprejete kriterije za določitev prioritet pri obravnavi prijav in postopkov, za katere je pristojen organ, dejansko razkrivajo interno dogovorjen način dela pri izvajanju uradnih nalog organa in bi to razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ker je organ o podobni zahtevi drugega prosilca že odločil, je treba tudi v tem primeru odločiti enako, saj zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč proti javnosti na splošno. Organ je izvedel tudi test prevladujočega interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da interes javnosti ni močnejši od potencialne storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacij. Po mnenju organa interesu javnosti ni zadostil noben od naštetih kriterijev, in sicer razkritje informacije prispeva k odgovornosti in transparentnosti pri odločanju organa, tema sproži parlamentarno razpravo, tema zadeva javno varnost in javno zdravje, tema zadeva veliko število fizičnih in pravnih oseb, tema se navezuje na pridobivanje in porabo javnih sredstev. Organ je še pojasnil, da se pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja odloča ne glede na to, kdo je prosilec.

Prosilka je zoper odločbo organa, št. 090-52/2021-4 z dne 6. 7. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložila pritožbo z dne 15. 7. 2021 iz razloga nepravilne in zmotne uporabe materialnega prava. Prosilka je navedla, da je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zasledovala namen ZDIJZ, saj je bila zahteva povezana izključno z delovanjem organa – Občino Sežana in inšpekcijskega organa. Nedvomno se je zahteva nanašala na dva organa v javnem sektorju, kar je nesporno tako po Zakonu o lokalni samoupravi kot tudi po Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU). ZJU v 8. členu določa načelo zakonitosti, iz česar je upravičeno sklepanje, da mora biti vsako ravnanje javnega uslužbenca in organa lokalne skupnosti zakonito. Statut Občine Sežana v 14. členu določa javnost dela. Torej vsak pisni dokument, na katerem ni oznake tajnosti, izdelan v lokalni skupnosti, z njegovo izdelavo postane javni dokument. Prosilka je menila, da tajnost vira ne more biti prijava inšpekciji, ki jo je vložil »javni« organ in je v zahtevi izrecno poudarila, da prosi za kopijo prijave, v kolikor je bila prijaviteljica Občina Sežana, torej javni organ. Sicer pa tudi drugi odstavek 16. člena ZIN ščiti prijavitelja, ne pa vsebine prijave in bi ji moral organ posredovati kopijo prijave in prekriti podatke o prijavitelju. Prosilka je bila mnenja, da je prav tako upravičena tudi do dokumenta, ki ga je organ izdelal za namen prioritete obravnave prijave. Dejstvo je, da predmet inšpekcijskega postopka ne izpolnjuje nobenega kriterija, določenega za nadzor in ukrepanje inšpektorjev v nujnih primerih v javnem interesu in v katerih bi lahko nastale celo škodljive posledice. Prosilka se ni strinjala z ugotovitvijo organa, da za razkritje ni podan interes javnosti, pri čemer je organ neargumentirano dal odgovore na kriterije tehtanja. Prosilka je menila, da razkritje informacij ne bi v ničemer otežilo ali onemogočilo učinkovito in zakonito delo organa. Razkritje bi prispevalo k transparentnosti dela organa, glede na to, da je organ inšpekcijsko zadevo, št. 06122-2031/2020 ovrednotil kot nujno in pričel s postopkom takoj po prijemu prijave, čeprav se vsebina prijave nanaša na neskladno gradnjo, ki predstavlja objekt daljšega obstoja (zgrajeno pred letom 1998). Navedbe organa, da se informacija ne navezuje na pridobivanje in porabo javnih sredstev, ne vzdrži, ker je vsakršno delo organa povezano najmanj s porabo javnih sredstev in je tako tudi v predmetni zadevi.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-52/2021-6 z dne 28. 7. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je glede pritožbenih navedb, da organ ne bi smel varovati prijavitelja, če gre za »javni organ«, poudaril, da ne glede na to, kdo je prijavitelj, je le-tega dolžan varovati, kljub temu, da je prosilki znan.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do prijave zaradi varovanja tajnosti vira po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ ter ko je zavrnil dostop do internega akta Usmeritve za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje organa).

Po določbi tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Ni dvoma, da vir prijavitelja v inšpekcijskem postopku varuje Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – UPB in 40/14), ki v 16. členu določa: »Inšpektor mora varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Dolžnost varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja. Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor«. Ker iz zakonske določbe ni razvidno, da bi razlikovala med prijaviteljem kot fizično osebo in prijaviteljem kot pravno osebo, je pritožbena navedba, da se tajnost vira ne more nanašati na javni organ, neutemeljena. IP meni, da prijavitelja kot vir prijave brez dvoma ščiti drugi odstavek 16. člena ZIN. Slednjo trditev potrjuje tudi sodna praksa. Tako je sodišče v sodbi, št. U 313/2004, menilo, da je vir prijave tajen podatek, čeprav je tožeča stranka zatrjevala, da v zadevi ni šlo za anonimno prijavo neznanega posameznika, ki bi se recimo zbal za svoje početje in zdravje, temveč za prijavo javnega podjetja. Tudi po presoji revizijskega sodišča v sodbi, št. X Ips 775/2006, je gradbeni inšpektor imel podlago za zavrnitev tožničine zahteve za pregled in preslikavo prijav, ki se nanašajo na gradnjo njene stanovanjske hiše, kljub temu, da je šlo za prijavo javnega podjetja in lokalne skupnosti in je pritožnica menila, da so razlogi za skrivanje prijave smešni in pravno nedopustni. Določbo o tajnosti vira prijave je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[1] , ki ureja t.i. institut delnega dostopa, vendar v konkretnem primeru to ne pride v poštev. Varovanje tajnosti vira predstavlja že samo dejstvo oziroma informacija, da je konkretni prijavitelj vložil prijavo, kar posledično pomeni, da že posredovanje kakršnegakoli podatka o tem, ali se (je) pred organom vodi(l) konkreten postopek, v katerem je prijavitelj poimensko naveden, predstavlja kršitev dolžnosti varovanja tajnosti vira. Čeprav se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma vir drugih informacij, na podlagi katerih se opravlja inšpekcijski nadzor, in vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta, v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti t.i. instituta delnega dostopa. Prosilka je namreč zahtevala informacije za konkretnega prijavitelja, kot je zapisala »v kolikor je bila prijava vložena s strani Občine Sežana«, zato se zgolj s prekritjem vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih se opravlja inšpekcijski nadzor, njegova tajnost ne bi mogla varovati. Namen varstva vira prijave po določbi tretjega odstavka 5a. člena ZDIJZ je namreč zaščita prijaviteljev pred morebitnim razkritjem, ki vzpodbuja k prijavi kršitev, kar je v interesu javnosti. Zato je treba onemogočiti dostop tudi do tistih podatkov, ki zgolj posredno nakazujejo na identiteto prijavitelja (tako tudi sodba, št. II U 456/2016-13). Pritožbene navedbe, da vsak pisni dokument, na katerem ni oznake tajnosti, izdelan v lokalni skupnosti, z njegovo izdelavo postane javni dokument, so neutemeljene. Tako poenostavljeno dojemanje javnosti dela organov, zavezancev po ZDIJZ, nikakor ni v skladu z določbami ZDIJZ, saj sicer navedeni zakon ne bi v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in v 5.a členu določal izjem, ki zahtevajo zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja.

Glede zahteve prosilke o posredovanju dokumenta, ki ga je organ izdelal za namen prioritete obravnave prijave, IP pojasnjuje, da se je v preteklosti že ukvarjal z dostopom do Usmeritev za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev in odločil, da navedeni interni akt zapade pod izjemo od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (npr. odločbe, št. 090-247/2012 z dne 21. 12. 2012, št. 090-12/2013 z dne 25. 1. 2013, št. 090-238/2015 z dne 15. 9. 2015, št. 090-236/2015 z dne 11. 11. 2015, št. 090-276/2015 z dne 30. 11. 2015, št. 090-1/2017 z dne 17. 1. 2017)[2]. Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ob sledečih pogojih: (1) če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organov, in (2) če bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. IP meni, da je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno presodil pritožbene navedbe, zato se v izogib ponavljanju sklicuje na razloge iz izpodbijane odločbe (drugi odstavek 254. člena ZUP). Glede zahtevanega dokumenta je IP v zgoraj omenjenih postopkih oz. odločbah potrdil obstoj obeh pogojev, kar velja tudi za ta pritožbeni postopek, v katerem poudarja predvsem naslednje:

• z izjemo notranjega delovanja oz. dejavnostjo organa se varujejo mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila ali podobni interni dokumenti, namenjeni uslužbencem organa, torej takšni, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa oziroma oblikovanja stališč v zvezi z delom organa - zahtevani dokument je nedvomno namenjen internemu delovanju organa, ki naj bi bilo zaradi dejstva, da se pri določanju prioritet pri obravnavanju zadev upoštevajo objektivno preverljivi in točkovni kriteriji, tudi učinkovitejše;
• s posredovanjem prioritet za razvrščanje bi se razkrili podatki in parametri, na podlagi katerih organ določa vrstni red obravnave prijav, pri čemer je organ ocenil, da bi se s tem povečalo število prijav, ki naj bi se obravnavale prednostno. Prijavitelji bi namreč lahko svoje prijave specificirali tako, da bi se uvrščale v kar najvišjo stopnjo prioritete, čeprav kršitev dejansko ne bi bila tako huda, da bi zahtevala nujno ukrepanje v javnem interesu. Zato organ ob razkritju zahtevanega dokumenta pričakuje prav porast takšnih prijav in s tem onemogočanje nadzora in ukrepanje inšpektorjev v nujnih primerih v javnem interesu. Ker je pojem »motnje« treba razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa^[3], se IP strinja z ugotovitvami organa, da bi z razkritjem internega akta, le-ta postal brez pomena, brez postavljenih prioritet ob soočanju z zelo velikim številom prijav, zahtev in drugih vlog pravnih in fizičnih oseb na področju gradbene inšpekcije, pa bi dolgoročno vplivalo na samo učinkovitost organa. IP je sledil tudi pojasnilom organa, da bi motnje pri delovanju organa povzročilo tudi dodatno in nepotrebno delo, do katerega bi prišlo zaradi podajanja pojasnil, razlogov in utemeljitev v zvezi z vrstnim redom konkretnih prijav, kar bi tudi negativno vplivalo na prizadevanje organa za hitrejše in učinkovitejše delovanje.

Glede navedenega internega akta IP vztraja pri svojih dosedanjih odločitvah in še enkrat več sledi obrazložitvi organa, iz katere izhaja, da bi v primeru razkritja zahtevanega dokumenta organu nastale motnje v delovanju, saj bi s tem omogočili tako prijaviteljem, ki zasledujejo zasebne interese kot inšpekcijskim zavezancem, da prilagodijo svoja ravnanja v postopku in s tem vplivajo na učinkovito delo organa. V predmetnem pritožbenem postopku IP ni zaznal nobenih (novih) okoliščin, ki bi spreminjale dejansko ali pravno stanje glede dostopa do zahtevanega dokumenta, zato IP ni prišel do zaključka, ki bi v obravnavanem primeru narekoval drugačno odločitev od že predhodno sprejetih.

Prav tako je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru interes javnosti, na katerega se sklicuje prosilka v svoji pritožbi, za razkritje zahtevanega dokumenta ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumenta iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, kot npr. vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, vprašanje neposrednih finančnih posledic za državo ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Tudi po upravnosodni praksi (npr. sodba upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi ipd. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. Prosilka niti v zahtevi niti v pritožbi ni navedla nobenih okoliščin, ki bi terjale razkritje informacij na podlagi javnega interesa. Teh okoliščin pa ni zaznal niti IP, zato je odločil, da javni interes glede razkritja ni močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Prosilka se je sklicevala na transparentnost delovanja organa ter da je vsakršno delo organa povezano najmanj s porabo javnih sredstev in je tako tudi v predmetni zadevi. Tolmačenje porabe javnih sredstev s strani prosilke v obravnavanem primeru je po mnenju IP preširoko, saj ob takem razumevanju pojmov porabe javnih sredstev in transparentnosti delovanja organa določbe izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki jih določa prvi odstavek 6. člena ZDIJZ, sploh ne bi prišle v poštev (ob predpostavki, da so zavezanci po ZDIJZ proračunski uporabniki in se njihova dejavnost financira iz državnega proračuna).

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Zahtevek prosilke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka ni utemeljen. Po prvem odstavku 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V obravnavanem primeru ni dvoma, da se je pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) začel na pritožbo (oz. zahtevo) prosilke. Zato je IP odločil, da se zahtevek za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] 7. člen ZDIJZ se glasi: »Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.«

[2] Vse odločbe IP so dostopne na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/ z iskalnikom po odločbah.

[3] Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča, št. X Ips 320/2010 z dne 1. 9. 2011, ki mu sledijo sodbe Upravnega sodišča RS I U 817/2015, I U 896/2015.