prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. IP je ugotovil, da je prosilec določen dokument v preteklosti že zahteval, obenem pa je ta isti dokument priložil svoji zahtevi, zato je njegovo pritožbo v tem delu zavrgel na podlagi 2. in 4 točke 129. člena ZUP. V preostalem delu pa pritožbo zavrnil, saj organ dejansko ne razpolaga z zahtevano informacijo. 

ODLOČBA:

Številka: 090-238/2021/6

Datum: 6. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. in 4. točke prvega odstavka 129. člena v povezavi s prvim odstavkom 246. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 7. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-219 z dne 17. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 3. 7. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-219 z dne 17. 6. 2021, se v delu, ki se nanaša na posredovanje obrazložitve (priloga elektronskemu sporočilu z dne 7. 10. 2011 ob 12:59 uri), zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

SKLEP:

1. Pritožba prosilca z dne 3. 7. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-219 z dne 17. 6. 2021, se v delu, ki se nanaša na posredovanje uradne listine, iz katere bo razvidno, komu je ………. službeno pisal, z izraženo potrebo po odpravi odločbe MOP RS z dne 16. 9. 2011, zavrže.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 20. 5. 2021 na organ naslovil elektronsko sporočilo, s katerim je zaprosil za posredovanje fotokopije uradne listine, iz katere bo razvidno, komu je ………. službeno pisal, z izraženo potrebo po odpravi odločbe MOP RS z dne 16. 9. 2011 ter posredovanju fotokopije obrazložitve, ki jo je ………. uradno posredoval/priložil dopisu z dne 7. 10. 2011.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-1/2021-219 z dne 17. 6. 2021. S slednjo je v celoti zavrnil zahtevo po posredovanju dokumentov z obrazložitvijo, da je uradna oseba na podlagi vpogleda v evidenco dokumentarnega gradiva ugotovila, da dokumenti pri organu ne obstajajo.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec neposredno pri IP vložil pritožbo z dne 3. 7. 2021, s katero prereka odločbo organa. V njej ponovno povzame vsebino zahteve z dne 20. 5. 2021, pri čemer se v zvezi z obstojem zaprošene dokumentacije sklicuje na elektronsko sporočilo z dne 7. 10. 2011. Prosilec v zvezi s trditvijo organa, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, razume kot:

• da je javni uslužbenec ob odhodu v penzijo ob primopredaji za seboj uničil uradno dokumentacijo ali
• da je organ še vedno v situaciji, ko ima popolnoma neurejeno dokumentacijo, ki se po posamezni zadevi vodi v več vpisnikih, s čimer se doseže vsebinska nepreglednost zadeve.

Od IP pričakuje, da poskuša v pritožbenem postopku najti »izgubljeno« obsežno obrazložitev, v kolikor je ne bo našel, pa naj ugotovi, ali je to posledica uničenja uradne dokumentacije, ki jo je izvedel dotični javni uslužbenec ali pa zgolj »zanikrnost« organa pri vodenju uradne dokumentacije. Prav tako pričakuje, da bo IP izvedel postopek tako, da ga bo organ opremil z želenimi dokumenti.

Prejeto pritožbo je IP skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu. Ta je po preizkusu procesnih predpostavk ter odločitvi, da o zadevi ne bo odločil drugače, pritožbo posredoval v pristojno odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet presoje informacije v zvezi s konkretno zadevo organa, sporno pa je vprašanje, ali organ razpolaga z uradno listino, iz katere bo razvidno, komu je ……… službeno pisal, z izraženo potrebo po odpravi odločbe MOP RS z dne 16. 9. 2011 ter ali organ razpolaga z obrazložitvijo, ki jo je ……… uradno posredoval/priložil v priloženem dopisu z dne 7. 10. 2011 (tj. elektronsko sporočilo z dne 7. 10. 2011 ob 12:59 uri).

Po pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju zahtevanih dokumentov ter dodatnih pojasnil. Organ je v dopisu, št. 090-1/2021-305 z dne 18. 8. 2021, posredoval naslednja pojasnila, in sicer:

• v zvezi s pozivom IP, da posreduje popis(e) spis(ov), v kateri je evidentirana zadevna odločba MOP RS z dne 16. 9. 2011, je navedel, da je odločba MOP, št. 0612-160/2011-21 z dne 16. 9. 2011, zabeležena v inšpekcijskem spisu št. 356-02-72/2004 (sedaj št. P35602-72/2004) pod zaporedno št. 398 (priloga). Večji del dokumentov (od zap. št. 1 dalje) je zabeležen v prejšnjem informacijskem sistemu Spis4 (Lotus Notes), do katerega ima sedaj omejen dostop, pri čemer pa so bili dokumenti od zap. št. 1769 dalje preneseni v INSPIS, ki ga uporablja za beleženje dokumentarnega gradiva. Popis tega spisa je organ IP že posredoval z dopisom št. 090-1/2021-226 z dne 1. 7. 2021. Dodatno je pojasnil, da se inšpekcijski spis v fizični obliki nahaja na sodišču;

• v zvezi s pozivom IP, da mu posreduje uradno listino, iz katere bo razvidno, komu je ……… službeno pisal, z izraženo potrebo po odpravi odločbe MOP RS z dne 16. 9. 2011, je organ pojasnil, da je prosilec zahtevi za informacije javnega značaja z dne 20. 5. 2021 priložil kopijo e-pošte z dne 7. 10. 2011 ob 12:59 uri, ki jo je omenjeni javni uslužbenec poslal ……… na DPRS. Ta dokument ni zabeležen v zadevi št. 0612-109/2011 (mnenja – Državno pravobranilstvo), ki jo je v letu 2011 vodil javni uslužbenec …….., zato z dokumentom organ ne razpolaga. Posledično organ ne ve, kateri priponki sta pripeti temu elektronskemu sporočilu, omenjeni javni uslužbenec pa ni več zaposlen pri organu. Popis omenjenega spisa je organ IP že posredoval z dopisom št. 090-1/2021-226 z dne 1. 7. 2021 ter

• v zvezi s pozivom IP, da mu posreduje fotokopijo obrazložitve, ki jo je ……… uradno posredoval/priložil dopisu z dne 7. 10. 2011, pri čemer naj pojasni, ali je elektronsko sporočilo …….. z dne 7. 10. 2011 ob 12:59 uri evidentirano v informacijskemu sistemu organa, je navedel, da je javni uslužbenec …….. v zvezi z navedeno odločbo MOP zaprosil za mnenje Državno pravobranilstvo (v nadaljevanju DP), z dopisom št. 0612-109/2011-1 z dne 28. 9. 2011, pri tem pa opozoril, da je prosilcu že zavrnil posredovanje kopij vseh dokumentov iz zadeve št. 0612-109/2011, to je celotne korespondence na relaciji organa in DP glede odškodninske zadeve v zvezi s porušitvijo njegove nelegalne gradnje. Odločbo organa je IP delno odpravil z odločbo št. 090-138/2020/8 z dne 5. 11. 2020, zoper katero je bil sprožen upravni spor. Odločitve sodišča še ni.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Prosilec je zahtevi z dne 20. 5. 2021 priložil elektronsko sporočilo z dne 7. 10. 2011ob 12:59 uri, ki je bilo posredovano z elektronskega naslova …….. na elektronski naslov …….. na DPRS in na njegovi podlagi organ zaprosil za posredovanje fotokopije uradne listine, iz katere bo razvidno, komu je …….. službeno pisal, z izraženo potrebo po odpravi odločbe MOP RS z dne 16. 9. 2011. Organ je pojasnil, da citirano elektronsko sporočilo ni zabeleženo v zadevi št. 0612-109/2011 (mnenja – Državno pravobranilstvo), ki jo je v letu 2011 vodil javni uslužbenec ……... Iz navedenega razloga zato z uradno listino, iz katere bi izhajali zaprošeni podatki,  ne razpolaga. IP pojasnjuje, da je obstoj omenjenega elektronskega sporočila v preteklosti že presojal, in sicer v odločbi št. 090-106/2013/4 z dne 30. 5. 2013. S slednjo je namreč zavrnil pritožbo prosilca, ki je sicer tudi prosilec konkretnega primera. V omenjeni zadevi  je IP opravil ogled in camera, v okviru katerega je ugotovil, da elektronsko sporočilo …….. z dne 7. 10. 2011 ob 12. 59 uri, ki je bilo posredovano na Državno pravobranilstvo, v predmetnem spisu ni zavedeno. Nadalje je dotični javni uslužbenec ob tem pojasnil, da sam s predmetnim elektronskim sporočilom ne razpolaga, glede na to, da pa naj bi bilo predmetno elektronsko sporočilo posredovano direktno iz njegovega elektronskega naslova, pa je IP ponudil vpogled v službeno elektronsko pošto. IP pri pregledu le-te, pri čemer je pregledal pošto z dne 7. 10. 2011 (tako arhivirano kot tekočo), predmetnega dokumenta ni našel. Upoštevajoč navedeno ugotovitev v odločbi IP, št. 090-106/2013/4 z dne 30. 5. 2013 (torej, da organ ne razpolaga z elektronskim sporočilom) ob nespremenjenih okoliščinah ter dejstvo, da v spisu št. 0612-109/2011 ni evidentiran dokument, iz katerega bi izhajalo, komu je …….. službeno pisal, z izraženo potrebo po odpravi odločbe MOP RS z dne 16. 9. 2011, IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oziroma v dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP namreč ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanim dokumentom razpolaga. Še več, prosilec v pritožbi navaja, da je zahtevi z dne 20. 5. 2021 priložil uradni dokument, kjer je evidentno, da je takratni direktor gradbene inšpekcije dne 7. 10. 2011 ob 12:59 uri naslovil predmetni dokument na DO RS, natančneje na dotičnega generalnega državnega pravobranilca. Prosilec torej že razpolaga z  uradno listino, iz katere je razvidno, komu je …….. službeno pisal, z izraženo potrebo po odpravi odločbe MOP RS z dne 16. 9. 2011, saj jo je sam priložil zahtevi v konkretnem primeru. IP poudarja, da je namen postopka po ZDIJZ dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva. V obravnavni zadevi pa je torej nesporno, da prosilec z dokumentom že razpolaga, saj ga je priložil zahtevi. V času vložitve pritožbe je prosilec torej razpolagal z dokumentom, do katerega je med drugim želel priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Povedano drugače, tudi z odpravo izpodbijane odločbe si svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati. IP tako ugotavlja, da prosilec ne izkazuje pravnega interesa za vodenje pritožbenega postopka glede uradne listine, iz katere bo razvidno komu je ……. službeno pisal, z izraženo potrebo po odpravi odločbe MOP RS z dne 16. 9. 2011. IP mora namreč po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Glede na zgoraj navedeno se zato prosilčeva pritožba v delu po posredovanju uradne listine, iz katere bo razvidno komu je …….. službeno pisal, z izraženo potrebo po odpravi odločbe MOP RS z dne 16. 9. 201, zavrže na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Z izpodbijano odločbo je organ prosilcu zavrnil tudi dostop do obrazložitve, ki jo je zgoraj imenovani javni uslužbenec priložil elektronskemu sporočilu z dne 7. 10. 2011 ob 12:59 uri. Ker organ z navedenim elektronskim sporočilom ne razpolaga (obrazložitev zgoraj), to posledično pomeni, da organ ne ve, kateri priponki sta pripeti temu elektronskemu sporočilu, ki sta poimenovani zgolj splošno kot doc. dokument in pdf. dokument. Organ je dodatno pojasnil, da omenjeni javni uslužbenec ni več zaposlen pri organu. Ker torej organ ne razpolaga z navedenim elektronskim sporočilom, ne more z gotovostjo ugotoviti, za katere priponke gre, prav tako pa slednjega v pritožbenem postopku ni mogel ugotoviti IP, zato je bila odločitev organa, da zavrne dostop do zahtevane obrazložitve, pravilen. Dejstvo, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, očitno dopušča tudi prosilec sam, saj v pritožbi navaja, da odločitev organa razume, kot da je javni uslužbenec ob odhodu v penzijo ob primopredaji za seboj uničil uradno dokumentacijo ali da je organ še vedno v situaciji, ko ima popolnoma neurejeno dokumentacijo, ki se po posamezni zadevi vodi v več vpisnikih, s čimer se doseže vsebinska nepreglednost zadeve.

V zvezi s pričakovanji prosilca, ki jih ta navedel v pritožbi, IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da je potrebno pritožbo prosilca glede posredovanja uradne listine, iz katere bo razvidno, komu je …….. službeno pisal, z izraženo potrebo po odpravi odločbe MOP RS z dne 16. 9. 2011, zavreči na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj prosilec s tem dokumentom že razpolaga (1. točka izreka sklepa).  V preostalem delu je IP njegovo pritožbo zavrnil, saj organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. IP je zato sledil odločitvi organa in pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe in sklepa.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka