prosilec - Družba za upravljanje terjatev bank d.d.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ prosilcu omogočil dostop do informacije, kdo je kupec terjatev do družbe FMC, v preostalem delu pa dostop zavrnil zaradi izjeme poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa in ob tem poudaril, da so prosto dostopne informacije iz posameznih kreditov neplačnikov, ki so bile prenesene na organ, samo tiste informacije, ki so opredeljene v 5. odst. 6.a člena ZDIJZ in samo te informacije je organ dolžan tudi objavljati na svoji spletni strani. Delni dostop do navedenih informacij v smislu določb ZDIJZ je torej izvedel že zakonodajalec in organ zavezal k proaktivni objavi. Ker so bile v obravnavanem primeru predmet presoje informacije o nadaljnji prodaji terjatve DUTB kupcem, torej razpolaganje s »finančnim premoženjem « organa s tretjimi osebami, ki po petem odstavku 6. a člena ZDIJZ niso informacije javnega značaja (tudi ne po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ), je IP odločil, da so irelevantne navedbe prosilca glede porabe javnih sredstev in interesa javnosti, saj je bila, kot rečeno omenjena presoja izvedene že s strani zakonodajalca, kar pomeni, da pri zahtevanih informacijah izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ ni presežena. 

ODLOČBA:

Številka: 090-233/2021/5

Datum: 30. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi, z dne 2. 7. 2021, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 17. 6. 2021, brez številke, Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 2. 7.2021 se zavrne.

1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je po pooblaščencu, dne 24. 5. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja z dne 21. 5. 2021. V zahtevi je primarno navedel, da je organ objavil javni razpis za zbiranje zavezujočih ponudb za odkup terjatev do družbe FMC, ki je bil dostopen na spletni strani organa in je zdaj zaključen. Nadalje pa je na podlagi ZDIJZ in 10. čl. Zakona o odvetništvu zahteval, da mu organ na navedeni naslov posreduje vso razpisno dokumentacijo v zvezi z razpisom, vso dokumentacijo vezano na razpis, zlasti te, ki je sledila razpisu, vključno s pogodbami, sklenjenimi na podlagi razpisa. Nadalje je zaprosil za odgovore na naslednja vprašanja:

• Kolikšna je vrednost prenesenih dolgov Družbe FMC d.o.o. na DUTB?
• Kdo je bil pri DUTB osebno odgovoren za prodajo in kdo za odobritev prodaje dolgov podjetja FMC d.o.o. ( družbi Iskratel telekomunikacijski sistemi, d.o.o. Kranj, s poslovnim naslovom Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj)?
• Koliko ponudb za odkup dolgov Družbe FMC d.o.o je DUTB prejela na osnovi objavljenega razpisa https://dutb.eu/lastniske- nalozbe/iavni-razpis-za-zbiranle-zavezujocih-ponudb-za-odkup-teiatev-do-druzbe-fmc-zakljuceno/ ?
• Kako dolgo je trajal postopek iskanja kupca za nakup dolgov FMC d.o.o.?
• Kdo je bil kupec predmetnih dolgov družbe FMC d.o.o.?
• Ali je bilo podjetje Iskratel, telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj s poslovnim naslovom Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj edini ponudnik in ali je bil posel vnaprej dogovorjen? Če da. Kdo ga je dogovoril, kdaj in s kom?
• Ali je bil posel vnaprej dogovorjen? Če da, kdo ga je dogovoril, kdaj in s kom?
• Po kakšni ceni je družba Iskratel, telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj s poslovnim naslovom Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj, odkupljene dolgove prodala nazaj Družbi FMC d.o.o.?
• Koliko je bila končna diskontna vrednost odkupljenih (lastnih) dolgov za družbo FMC d.o.o.?
• Ali je pri tej transakciji prišlo do oškodovanja državnega proračuna Republike Slovenije? Če da, v kakšnem znesku?,

Organ je z odločbo z dne 17. 6. 2021, brez številke, odločil, da se:

• Zahtevi prosilca za dostop do informacij: Kdo je bil kupec predmetnih dolgov družbe FMC d.o.o.?

ugodi.

Zahtevi prosilca za dostop do informacij:

• Kolikšna je vrednost prenesenih dolgov Družbe FMC d.o.o. na Družbo za upravljanje terjatev bank?
• Kdo je odgovoren za odobritev prodaje dolgov podjetja FMC d.o.o. (družbi Iskratel telekomunikacijski sistemi, d.o.o. Kranj, s poslovnim naslovom Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj)?
• Koliko ponudb za odkup dolgov Družbe FMC d.o.o je Družba za upravljanje terjatev bank prejela na osnovi objavljenega razpisa https://dutb.eu/lastniske- nalozbe/iavni-razpis-za-zbiranie-zavezuiocih-ponudb-za-odkup-teiatev-do-druzbe-fmc-zakliuceno/ ?
• Kako dolgo je trajal postopek iskanja kupca za nakup dolgov FMC d.o.o.?
• Ali je bilo podjetje Iskratel, telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj s poslovnim naslovom Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj edini ponudnik?

se zavrne.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in določbe ZDIJZ ter navedel, da je treba primarno ugotoviti, ali prosilec zahteva informacije, ki izpolnjujejo kriterije za opredelitev informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Glede zahtevanih informacij:

• Kolikšna je vrednost prenesenih dolgov Družbe FMC d.o.o. na DUTB?
• Kdo je odgovoren za odobritev prodaje dolgov podjetja FMC d.o.o. (družbi Iskratel telekomunikacijski sistemi, d.o.o. Kranj, s poslovnim naslovom Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj)?
• Koliko ponudb za odkup dolgov Družbe FMC d.o.o je DUTB prejela na osnovi objavljenega razpisa https://dutb.eu/lastniske- nalozbe/iavni-razpis-za-zbiranle-zavezujocih-ponudb-za-odkup-teiatev-do-druzbe-fmc-zakljuceno/ ?
• Kako dolgo je trajal postopek iskanja kupca za nakup dolgov FMC d.o.o.?
• Kdo je bil kupec predmetnih dolgov družbe FMC d.o.o.?
• Ali je bilo podjetje Iskratel, telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj s poslovnim naslovom Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj edini ponudnik?

organ ugotavlja, da se nanašajo na podatke, ki izvirajo iz delovnega področja organa, zato organ z njimi razpolaga.

Glede zahtevanih informacij:

• Kdo pri Družbi za upravljanje terjatev bank je bil osebno odgovoren za prodajo?
• Ali je bil posel vnaprej dogovorjen? Če da, kdo ga je dogovoril, kdaj in s kom?
• Po kakšni ceni je družba Iskratel, telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj s poslovnim naslovom Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj, odkupljene dolgove prodala nazaj Družbi FMC d.o.o.?
• Koliko je bila končna diskontna vrednost odkupljenih (lastnih) dolgov za družbo FMC d.o.o.?
• Ali je pri tej transakciji prišlo do oškodovanja državnega proračuna Republike Slovenije? Če da, v kakšnem znesku?,

ki jih je prosilec zahteval, pa organ ugotavlja, da se ne nanašajo na podatke, ki izvirajo iz delovnega področja organa, zato organ z njimi ne razpolaga, prav tako pa se zahtevane informacije ne nahajajo v eni od materializiranih oblik. Navedeno pomeni, da pogoji, opisani v tej točki odločbe, za zahtevane informacije niso izpolnjeni. Organ je nadalje navedel, da v prilogi posreduje kopijo Pogodbe o prodaji terjatev (v nadaljevanju: pogodba), s prilogami, kjer so prekrite informacije, v skladu z odločbo IP št. 090-224/2020/2 z dne 13.11.2020, in sicer: naslov pogodbe, pogodbena partnerja (za prodajalca: naziv ali firma in sedež, za kupca: osebno ime in kraj bivanja). Kot je razvidno iz obrazložitve odločbe IP št. 090-224/2020/2 z dne 13.11.2020, IP ugotavlja, da v zgornjih alinejah navedene informacije, predstavljajo podatke, ki so po zakonu javni, zato ne morejo biti poslovna skrivnost. Te podatke je zato organ dolžan razkriti prosilcu, ker ne predstavljajo izjeme od poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da dokumenti, ki so sicer informacija javnega značaja, vsebujejo podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost in tudi varovane osebne podatke, organ prosilcu omogoča dostop do zahtevanega podatka, in sicer iz pogodbe je razvidno, kdo je bil kupec terjatev družbe FMC d.o.o.

Skladno z 2. alinejo prvega odstavka 6. člena ZDUZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Skladno z 39. členom ZGD-1, se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Zakon o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS) v 2. členu določa, da se domneva, da gre za poslovno skrivnost, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo z informacijo. Organ |e glede varovanja poslovne skrivnosti sprejel Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki natančno določa, kaj predstavlja poslovno skrivnost organa. Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti med drugim določa, da za poslovno skrivnost družbe štejejo vsi tisti podatki, ki predstavljajo podatke, gradivo, ukrepe in postopki, ki se nanašajo na vse dane in prejete ponudbe, vse pogodbe ter vsa gradiva, ki so podlaga za odločanje posameznih organov glede upravljanja premoženja. Vse zahtevane informacije, s katerimi organ razpolaga, se nanašajo na podatke o teku prodajnega postopka prodaje terjatev ter potrjevanju odločitev vezanih na prodajni postopek, zato organ v povezavi s Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti ugotavlja, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z internimi akti organa in je izpolnjen pogoj iz 2. člena ZPosS, saj so informacije določene kot poslovna skrivnost v pisni obliki in so o tem seznanjene vse osebe, ki prihajajo v stik z informacijo. Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti je namreč objavljen na internem omrežju organa ter je tako dostopen vsem delavcem in članom organov DUTB. Organ je nadalje presojal, ali je dolžan zahtevane informacije oziroma osnovne podatke o sklenjenih poslih razkriti na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Informacije o teku prodajnega postopka prodaje terjatev ter potrjevanju odločitev vezanih na prodajni postopek niso informacije, ki bi bile javne na podlagi 4.a člena ZDIJZ. Organ je nadalje še pojasnil, da upravljanje s terjatvami, tek prodajnega postopka prodaje terjatev ter potrjevanje odločitev, vezanih na prodajni postopek, tudi ne predstavlja porabe javnih sredstev, v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kjer se ta pojem nanaša na trošenje, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj nepovratno porabijo. V obravnavanem primeru so predmet presoje podatki o upravljanju terjatev, ki so bile prodane, torej s tem je organ pridobival, zato niso izpolnjeni pogoji za razkritje poslovne skrivnosti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilca zavrnil. V zvezi z navedbo prosilca glede 10. čl. Zakona o odvetništvu (ZOdv), je organ pojasnil, da ni državni organ, organ samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilec javnih pooblastil, zaradi česar je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je odločil, da posebni stroški niso nastali.

Prosilec je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 2. 7. 2021 iz vseh pritožbenih razlogov ter ponovno povzel svojo zahtevo in navedel, da je organ v izpodbijani odločbi odgovoril zgolj na vprašanje »kdo je bil kupec », odgovore na ostala pa je zavrnil iz zmotnih razlogov, kot pojasnjeno v nadaljevanju. Ker je organ presojal dostop do zahtevanih informacij z vidika 1. alineje 4.a člena ZDIJZ in prvega odstavka 6. a člena ZDIJZ, je prosilec navedel, da se želi organ razbremeniti obveze posredovati podatke z navedbami, da ni poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, oziroma da sam ni oseba javnega prava. V zvezi z navedenim je prosilec navedel, da je v skladu s teorijo in sodno prakso organ nedvomno pravna oseba javnega prava, ki je zavezanec za posredovanje informacij v celotnem obsegu svojega delovanja. Glede zavrnitve zahteve v drugi točki izpodbijane odločbe, ki se nanašajo na vprašanja:

• Kdo pri Družbi za upravljanje terjatev bank je bil osebno odgovoren za prodajo?
• Ali je bil posel vnaprej dogovorjen? Če da, kdo ga je dogovoril, kdaj in s kom?
• Po kakšni ceni je družba Iskratel, telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj s poslovnim naslovom Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj, odkupljene dolgove prodala nazaj Družbi FMC d.o.o.?
• Ali je pri tej transakciji prišlo do oškodovanja državnega proračuna Republike Slovenije? Če da, v kakšnem znesku?,

je prosilec navedel, da so navedbe organa povsem nekonkretizirane in pavšalne, ter nedokazane, predvsem pa je nejasno, kako bi lahko bilo mogoče, da naslovni organ ne bi razpolagal s podatki, ki predstavljajo odgovor na zgornja vprašanja, oziroma vsaj na vprašanja, ki so zgoraj navedena pod (i) in (ii), ter (iv), glede na to, da je bil kot pravna oseba javnega prava, kot deležnik in kot pogodbena stranka udeležen v navedeni transakciji. Prosilec se nadalje ne strinja s trditvijo organa, da prodaja terjatev predstavlja prihodek in ne odhodek ter poudarja, da  gre tudi pri prodaji npr. terjatve (npr. občutno) pod realno tržno ceno oziroma vrednost za oškodovanje državno proračunskih sredstev, kolikor gre za proračunska sredstva, saj se iz naslova nižje kupnine v državni proračun steče manj finančnih sredstev, kot bi se jih lahko oziroma kolikor bi se jih moralo. Prosilec je v nadaljevanju opozoril na javni interes, ki naj bi bil močnejši od interesa za omejitev dostopa, saj gre za potencialno močno oškodovanje državnega proračuna.

Organ je pritožbo s prilogami odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 13. 7. 2021, brez št., v katerem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Organ je ob tem navedel, da je v svoji odločitvi prosilcu omogočil dostop do podatka, ki ga je prosilec zahteval, in sicer kdo je bil kupec dolgov družbe FMC d.o.o. Glede ostalih zahtevanih informacij pa je prosilcu obrazložil, da zahtevane informacije predstavljajo podatke, ki veljajo za poslovno skrivnost in so tudi v skladu z internim aktom, Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti, določeni kot poslovna skrivnost. Nadalje je organ ponovno pojasnil, da se je v izdani odločbi le opredelil do navedb prosilca glede 10. člena ZOdv, glede katerih je le pojasnil, da ni državni organ, organ samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilec javnih pooblastil in smiselno zato ZOdv ni podlaga za posredovanje podatkov. Iz obrazložitve odločbe nikakor ne izhaja, da se želi razbremeniti obveze posredovanja podatkov z navedbami, da ni poslovni subjekt po prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Iz odločbe prav tako tudi nikakor ne izhaja, da bi oporekal dejstvu, da je zavezanec na podlagi ZDIJZ. Organ je še dodal, da ostro zavrača navedbe prosilca, da se pavšalno sklicuje na poslovno skrivnost, saj je v izdani odločbi podrobno obrazložil, da zahtevane informacije nedvomno predstavljajo poslovne informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Organ je v danih okoliščinah tudi razumno ukrepal, da je ohranil poslovno skrivnost, s tem da je zahtevane informacije označil kot poslovno skrivnost. Organ je dodatno pojasnil, da je sprejel tudi Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki je objavljen v pisni obliki na intranetu in do katerega imajo dostop vsi zaposleni. Organ je na podlagi navedenega prosil pritožbeni organ, da v postopku reševanja pritožbe, upošteva da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost. Organ želi preprečiti vsakršno možnost uhajanja zaupnih informacij, ki bi lahko ogrozile postopke sprejemanja odločitev, kar bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo organu in s tem posledično izgubo za davkoplačevalce.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru po oceni IP ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v svojem celotnem delovanju, saj organ temu ne oporeka, zato so pritožbene navedbe glede navedenega neutemeljene. Je pa sporno, s katerimi dokumenti organ razpolaga, oziroma ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo dogovori na vprašanja. Ob tem IP pripominja, da je pravica po ZDIJZ vezana na dostop do dokumentov, ne pa na vprašanja, kot je v obravnavanem primeru postavil zahtevo prosilec. Organi po ZDIJZ torej niso dolžni odgovarjati na vprašanja ali dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza. V skladu z načelom transparentnosti oz. načelom prostega dostopa, s prakso IP in sodno prakso, pa je dolžnost organa, da preveri, ali odgovor na vprašanje izhaja iz že obstoječega dokumenta in v takem primeru prosilcu posreduje dokument, če seveda prestavlja informacijo javnega značaja, in sicer v tistem delu, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje.

Glede naslednjih informacij oz. vprašanj:

• Kdo pri Družbi za upravljanje terjatev bank je bil osebno odgovoren za prodajo?
• Ali je bil posel vnaprej dogovorjen? Če da, kdo ga je dogovoril, kdaj in s kom?
• Po kakšni ceni je družba Iskratel, telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj, s poslovnim naslovom Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj, odkupljene dolgove prodala nazaj Družbi FMC d.o.o.?
• Koliko je bila končna diskontna vrednost odkupljenih (lastnih) dolgov za družbo FMC d.o.o.?
• Ali je pri tej transakciji prišlo do oškodovanja državnega proračuna Republike Slovenije? Če da, v kakšnem znesku?,

je organ zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, s čimer se prosilec ne strinja in navaja, da bi moral organ razpolagati vsaj z informacijami iz prve, druge in pete alineje vprašanj.

V zvezi s tem je organ v dopisu z dne 13. 7. 2021 ponovno pojasnil, da se vprašanja oz. zahtevane informacije ne nanašajo na podatke, ki izvirajo iz delovnega področja organa, zato z njimi ne razpolaga, prav tako pa se zahtevane informacije ne nahajajo v eni od materializiranih oblik. Navedeno pomeni, da pogoji za dostop do informacij javnega značaja za zahtevane informacije niso izpolnjeni. K prvi alineji je organ dodal, da ne razpolaga s podatki o osebah, ki so »osebno odgovorne za prodajo«, razpolaga pa s podatki o osebah, ki so s primerom upravljale in njihovih nadrejenih ter osebah, ki so odobrile prodajo, česar pa prosilec ni zahteval. K tretji alineji je organ dodal, da podatka o (nadaljnji) prodaji terjatev, ki naj bi se zgodila po sklenjenem pravnem poslu med organom in kupcem (tj. družba Iskratel, telekomunikacijski sistemi, d.o.o. Kranj), nima. Prav tako ne ostalih zahtevanih podatkov iz druge, četrte in pete alineje.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da organ z dokumenti, ki bi »odgovarjali« na zgoraj navedena vprašanja, ne razpolaga, IP pa ne vidi utemeljenega razloga, da odločitvi v izpodbijani odločbi oz. dodatnemu pojasnilu organa ne bi verjel, še zlasti glede na vsebino zastavljenih vprašanj. Oprijemljivih dejstev, ki bi narekovale drugačno dejansko stanje, prosilec ni navedel. IP zato ocenjuje, da je odločitev organa v tem delu pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP zavrniti. Ob tem IP še dodaja, da je v postopku po ZDIJZ pristojnost IP, v zvezi s presojo kriterija materializirane oblike, vezana izključno na ugotovitev, ali dokument pri organu dejansko obstaja. Druge pristojnosti IP v pritožbenem postopku nima.

Nadalje je IP ugotavljal obstoj kriterija materializirane oblike za vprašanja:

• Kolikšna je vrednost prenesenih dolgov Družbe FMC d.o.o. na DUTB?
• Kdo je odgovoren za odobritev prodaje dolgov podjetja FMC d.o.o. (družbi Iskratel telekomunikacijski sistemi, d.o.o. Kranj, s poslovnim naslovom Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj)?
• Koliko ponudb za odkup dolgov Družbe FMC d.o.o je DUTB prejela na osnovi objavljenega razpisa https://dutb.eu/lastniske- nalozbe/iavni-razpis-za-zbiranle-zavezujocih-ponudb-za-odkup-teiatev-do-druzbe-fmc-zakljuceno/ ?
• Kako dolgo je trajal postopek iskanja kupca za nakup dolgov FMC d.o.o.?
• Kdo je bil kupec predmetnih dolgov družbe FMC d.o.o.?
• Ali je bilo podjetje Iskratel, telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj s poslovnim naslovom Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj edini ponudnik?

Organ je namreč pritrdil obstoju informacij, ni pa se opredelil do samih dokumentov. V prilogi k pojasnilu z dne 13. 7. 2021 je organ poslal dokumente, iz katerih so razvidne informacije, ki jih zahteva prosilec v svoji zahtevi, pri čemer je pojasnil: .

• Iz podpisane prodajne pogodbe izhaja podatek o kupcu. Organ je pojasnil, da je bila prosilcu posredovana pogodba, s prikritimi podatki, razen podatka o kupcu, kot je izhajalo iz zahteve. Podatka o prodajni ceni, kot je bila določena v pogodbi med DUTB in družbo Iskratel, telekomunikacijski sistemi, d.o.o. Kranj), prosilec ni zahteval, zato ga je organ prekril.
• Število prejetih ponudb je razvidno iz priloženega zapisnika o odpiranju ponudb.
• Trajanje postopka: objava oglasa od 19. 7. 2016 (oglas za javno razpis objavljen tukaj: https://dutb.eu/lastniske-nalozbe/iavni-razpis-za-zbiranie-zavezuiocih- ponudb-za-odkup-tejatev-do-druzbe-fmc-zakljuceno/, rok za zbiranje zavezujočih ponudb se je iztekel 16. 8. 2016, postopek se je zaključil s podpisom pogodbe (datum je razviden v pogodbi).

Na poziv IP z 27. 9. 2021 je organ še dodatno pojasnil, da je odgovor na vprašanje »Kolikšna je vrednost prenesenih dolgov Družbe FMC d.o.o. na DUTB?« razviden iz dokumenta z nazivom »Action Plan«, na strani 6, pod točko 2. 2.. Vrednost je prepisana iz Informacijskega sistema organa. Vse kreditne pogodbe, ki jih je prevzela DUTB do družbe FMC d.o.o., pa so objavljene na spletni strani organa v okviru: Pogodbe NKBM – DUTB d.d. Glede vprašanja »Kdo je odgovoren za odobritev prodaje dolgov podjetja FMC d.o.o. (družbi Iskratel telekomunikacijski sistemi, d.o.o. Kranj, s poslovnim naslovom Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj)?« odgovor izhaja iz zapisnika kreditnega odbora z dne 23. 8. 2016. Organ je še pojasnil, da so prosilcu posredovali zgolj tisti del Prodajne pogodbe, za katerega je organ ocenil, da ne predstavlja poslovne skrivnosti. Ostala dokumentacija, kot je npr. Akcijski načrt, Zapisnik o odpiranju ponudb, pa je po mnenju organa, skladno z določbami Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti in odločbo IP št. 090-224/2020/2 z dne 13. 11. 2020, poslovna skrivnost organa in je posledično prosilcu ne more posredovati.

Glede na posredovane dokumente in pojasnila organa IP ugotavlja, da so predmet presoje naslednje informacije:

• Pogodba o prodaji terjatev, pri čemer datum na pogodbi izkazuje trajanje oz. zaključek postopka prodaje,
• zapisnik o odpiranju ponudb, in sicer v delu, iz katerega izhaja število prejetih ponudb (kot odgovor na vprašanje, koliko je bilo ponudb in ali podjetje Iskratel, telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj edini ponudnik),
• dokument z nazivom »Action Plan«, na strani 6, pod točko 2. 2., ki izkazuje vrednost prenesenih dolgov Družbe FMC d.o.o. na DUTB,
• zapisnik kreditnega odbora z dne 23. 8. 2016 v delu v katerem izkazuje, kdo je odgovoren za odobritev prodaje dolgov podjetja FMC d.o.o.

V nadaljevanju je IP opravil vsebinski preizkus z vidika obstoja morebitnih izjem iz 5.a člena in 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je pri zavrnitvi skliceval na izjemo poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP primarno ugotavlja, da se je organ pri ugotavljanju obstoja izjeme poslovne skrivnosti skliceval na ZPosS, s čimer se IP ne strinja in meni, da je organ zmotno uporabil materialno pravo. Res je, da je dne 20. 4. 2019 začel veljati ZPosS, ki je na novo opredelil pojem poslovne skrivnosti, vendar pa to ne pomeni, da morajo dokumenti, ki so nastali pred tem datumom, izpolnjevati pogoje po »novi« zakonodaji, kar si zmotno razlaga organ. Takšna razlaga bi bila v nasprotju s pravno varnostjo in s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS). Dejstvo, da ZPosS posebej ne določa, kako je z dokumenti in poslovno skrivnostjo, ki so nastali pred 20. 4. 2019, logično pomeni, da določbe veljajo za naprej in ne »za nazaj«, saj bi v nasprotnem primeru moral zakon to izrecno določati (drugi odstavek 155. čl. Ustave RS). Dokumenti, ki so predmet presoje, so v zvezi z javnim razpisom za zbiranje zavezujočih ponudb za odkup terjatev do družbe FMC, ki je bil objavljen 19. 7. 2016, kar pomeni, da so nastali v času, ko je veljal ZGD-1, zato se obstoj poslovne skrivnosti presoja po pogojih zakona, ki je veljal v času nastanka dokumentov, torej po 39. členu ZGD-, ki opredeljuje subjektivni in objektivni kriterij poslovne skrivnosti. Takšna je tudi sodna praksa[1]. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). V tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 pa je določeno, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

IP z vpogledom v zahtevane informacije ugotavlja, so vsi dokumenti, razen zapisnika o odpiranju ponudb, označeni kot »strogo zaupno« oz. »strictly confidential«, prav tako je organ predložil Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti z dne 18. 3. 2014, ki v 7. členu izrecno določa, da se med poslovni skrivnosti štejejo podatki, gradiva in postopki, ki se nanašajo na: odločanje organov DUTB, vse pogodbe, zapisniki in gradiva upravnega odbora, vsa gradiva, ki so podlaga za odločanje posameznih organov glede upravljanja terjatev (npr. acton plan),itd.…), kar pomeni, da so tovrstni dokumenti pisno opredeljeni kot poslovna skrivnost organa, s čimer izpolnjujejo pogoje poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju in s tem izjemo po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.  

IP je v nadaljevanju preizkušal, ali so podani razlogi po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne.

Pri vprašanju, ali so predmet presoje informacije, ki so po zakonu javne, je treba osvetliti zakonsko ureditev, ki se nanaša na prodajo terjatev oziroma informacij, ki so neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah te banke in ki so bile iz takšne banke preneseni na DUTB (organ). V konkretnem primeru se namreč zahtevane informacije nanašajo na kreditne pogodbe, ki jih je organ prevzel od NKBM v zvezi z družbo FMC d.o.o.

Glede na navedeno IP v tej zvezi opozarja na peti odstavek 6.a člena ZDIJZ, ki specialno ureja javnost informacij povezanih s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah banke in ki so bile iz takšne banke prenesene na DUTB in določa, da so v primeru, kadar je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava banka iz tretjega odstavka 1.a člena tega zakona, ne glede na določbe prvega odstavka 4.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopne informacije javnega značaja tudi informacije, neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah te banke in ki so bili iz takšne banke preneseni na DUTB, za vsak posamezen kredit, in sicer:

- iz pogodb o sklenjenih poslih: vrsta in vrednost posla, kreditodajalec, kreditojemalec, in sicer firma in sedež pravne osebe, datum sklenitve pogodbe in

- iz sklepov organa banke, pristojnega za odobritev posla: organ, ki je posel odobril in člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, in sicer za fizično osebo: osebno ime in položaj oziroma naziv delovnega mesta;

- iz dokazil o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja ter

- iz pogodbe o prevzemu terjatev med banko in DUTB: firma in sedež banke in neplačnika in končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.

Določeno je torej, kateri podatki iz dokumentov o prevzemu terjatev med banko in organom so javni ne glede na to, da morebiti predstavljajo eno od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Kar pomeni, da je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz kreditnih map neplačnikov, za katere je ocenil, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. Povedano drugače, to pomeni, da je glede ostalih podatkov iz kreditnih map neplačnikov že zakonodajalec ocenil, da javni interes za njihovo razkritje ni podan, zato je pritožba prosilca glede dostopa do informacij, s katerimi razpolaga organ v zvezi s prodajo terjatve do družbe FMC d.o.o. (z izjemo informacij, ki so prosto dostopne na spletni strani organa), neutemeljena. Odločitev je v skladu z dosedanjo prakso IP in sodno prakso[2].

IP poudarja, da je zakonodajalec v petem odstavku 6.a člena ZDIJZ izrecno predpisal, kateri podatki iz posameznih kreditov, ki so bili preneseni na organ, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Tudi glede proaktivne objave navedenih informacij, se je zakonodajalec v desetem odstavku 10.a člena ZDIJZ skliceval na prej omenjeno določbo, kar pomeni, da je obseg informacij, ki jih je organ dolžan iz naslova posameznih kreditov proaktivno objavljati, določen v petem odstavku 6.a člena ZDIJZ. Povedano drugače, prosto dostopne informacije, vezane na posamezne kredite, ki so bile z bank prenesene na organ, so samo tiste informacije, ki so opredeljene v petem odstavku 6.a člena ZDIJZ in samo te informacije je organ dolžan tudi objavljati na svoji spletni strani. Delni dostop do navedenih informacij v smislu določb ZDIJZ je torej izvedel že zakonodajalec in organ zavezal k proaktivni objavi.

Na spletni strani organa je v okviru informacije javnega značaja, povezane s krediti podjetij, prenesenih na DUTB s strani NKBM^[3], objavljen podatek o višini bruto izpostavljenosti po stanju na dan 30. 9. 2013 za družbo FMC d.o.o. Prav tako so na spletni strani organa v okviru: Pogodbe NKBM – DUTB d.d. objavljene vse kreditne pogodbe, ki jih je prevzela DUTB do družbe FMC d.o.o., kar ustreza petemu odstavku 6.a člena ZDIJZ.

IP poudarja, da je za podrobnejši način objave informacij zakonodajalec zadolžil Banko Slovenije, ki je to določila na predlog organa (deseti odstavek 10.a člena ZDIJZ). Tako je v Navodilu o načinu objave informacij neposredno povezanih s krediti neplačnikov (Ur. l. RS 43/14, v nadaljevanju Navodilo) navedeno, da organ za vsak posamezni kredit iz prve, druge in tretje alineje petega odstavka 6.a člena ZDIJZ, posreduje v svetovni splet podatke v obliki in z vsebino, kot je določena v prilogah 1. in 2., ki sta sestavni del teh navodil. IP ugotavlja, da niti ZDIJZ niti Navodilo ne opredeljujeta tega, da bi moral organ javno objavljati informacije glede prejetih poplačil iz naslova prevzema terjatve, zato te informacije, skladno s presojo zakonodajalca, niso prosto dostopne informacije javnega značaja in predstavljajo poslovno skrivnost organa.

Namen novele ZDIJZ-C je krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Cilj ustanovitve organa je izvajanje ukrepov po ZUKSB na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov po tem zakonu. Da bi organ dosegel navedene cilje, mu je treba v določenem delu priznati tudi obstoj poslovne skrivnosti, saj bi razkritje prevelike količine informacij lahko doseglo ravno nasproten učinek od zastavljenih ciljev in bi organu onemogočilo doseči najvišjo možno unovčljivo vrednost odkupljenih sredstev, kar bi bilo nedvomno slabo za javna sredstva in torej v nasprotju z javnim interesom. Kot je poudarilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-201/14-14, U-I-202/14-13 z dne 19. 2. 2015, ima poslovna skrivnost še posebno veliko ustavnopravno težo na področju bančne dejavnosti. Vendar pa tudi svobodna gospodarska pobuda in s tem pravica do poslovne skrivnosti ne more biti neomejena, zlasti v razmerju do javne koristi. Zakonodajalec je z novelo ZDIJZ-C, glede dostopa do podatkov iz kreditnih map neplačnikov, želel doseči večjo transparentnost za davkoplačevalce, ki so financirali sanacijo bančnega sistema, da bi na ta način zmanjšal korupcijska tveganja in povečal učinkovitosti upravljanja bank, ki so bile deležne ukrepov po ZUKSB, še vedno pa je moral, v skladu s splošnim načelom sorazmernosti (2. člen Ustave RS), prav tako zaradi obstoja javne koristi, ohraniti določen del informacij kot poslovno skrivnost. Tako je tudi v osmem odstavku 11. člena ZUKSB določeno, da pri prenosu kreditnih map iz bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, na DUTB v skladu s tem odstavkom, za banke, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, ne veljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov.

Glede na navedeno je treba, po mnenju IP, dostop do podatkov v povezavi s konkretnim kreditom (prejeta poplačila) razlagati na način, da so prosto dostopni zgolj tisti podatki, za katere je zakonodajalec taksativno določil, da predstavljajo informacijo javnega značaja (peti odstavek 6.a člena ZDIJZ) in glede katerih je organ tudi zavezan k proaktivni objavi na spletu, ne pa tudi ostali podatki, saj bi, kot navedeno, z bolj določnimi podatki lahko onemogočili izvajanje cilja, za katerega je bil organ ustanovljen, kar bi bilo v nasprotju z javnim interesom.

IP dodaja še, da je navedeno stališče IP, da so glede kreditov prenesenih na organ, javni zgolj podatki iz petega odstavka 6.a člena ZDIJZ, potrdilo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije v sodbi št. I U 802/2015-10 z dne 11. 2. 2016. Predmet presoje citirane sodbe je bil dostop do dokumentacije o prenosu terjatev bank (...), in sicer dostop do celotne dokumentacije o kreditnih pogodbah, aneksih k tem pogodbam in dokumentacije o zavarovanjih. Sodišče je v tč. 14 citirane sodbe odločilo, da »mora biti razkritje podatkov o kreditih že na zakonski ravni skrbno pretehtano glede na javno korist, ki bo z njim dosežena, sodišče pa mora biti pri morebitni razlagi relevantnih določb zadržano, da bi poseg v sicer varovane podatke ne bil širši, kot ga je predvidel zakonodajalec.« Sodišče se je v postopku strinjalo z IP, »da je zakonodajalec v obravnavanem primeru zelo natančno in konkretno določil, kateri podatki naj bodo predmet objave in s tem izjema od splošnega režima njihove zaupnosti (1. do 4. alineja petega odstavka 6.a člena ZDIJZ).« Pri interpretaciji navedene določbe, se je po presoji sodišča treba držati njenega najožjega jezikovnega pomena.

Ker so torej v obravnavanem primeru predmet presoje informacije o nadaljnji prodaji terjatve DUTB kupcem, torej razpolaganje s »finančnim premoženjem[4]« organa s tretjimi osebami, ki po petem odstavku 6. a člena ZDIJZ niso informacije javnega značaja (tudi ne po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ), so irelevantne navedbe prosilca glede porabe javnih sredstev in interesa javnosti, saj je bila kot rečeno omenjena presoja izvedene že s strani zakonodajalca, kar pomeni, da pri zahtevanih informacijah izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ ni presežena.

Glede sklicevanja prosilca na ZOdv in v tej zvezi opredelitvi organa v izpodbijani odločbi, IP dodaja, da je v postopku po ZDIJZ materialnopravna podlaga za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja zgolj ZDIJZ, zato se IP v pritožbenem postopku do pravice prosilca po ZOdv ni pristojen izrekati oziroma le to presojati.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno je prosilec dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

     Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. IIIU 28/2020.33 z dne 11. 11. 2020

[2] Odločbe IP št.: 090-43/2021/2 z dne 9. 6. 2021, 090-169/2019 z dne 12. 8. 2019, 090-216/2016/5 z dne 5. 1. 2017, 090-105/2015/2 z dne 22. 4. 2015, sodbi Upravnega sodišča RS: opr. št. IU 244/2017-41 z dne 13. 11. 2019, IU 802/2015-10 z dne 11. 2. 2016

[3] https://dutb.eu/informacije-javnega-znacaja/informacije-javnega-znacaja-nkbm/?#

[4] Zakonu o javnih financah v 67. členu določa, da je državno in občinsko premoženje po tem zakonu finančno in stvarno premoženje v lasti države in občin. »Finančno premoženje« po tem zakonu so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe (kapitalske naložbe). Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.