Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Slovenska akreditacija

+ -
Datum: 24.12.2021
Številka: 090-229/2021
Kategorije: Osebni podatek, Tajnost vira, Okoljski podatki

POVZETEK:

Organ je prosilkini zahtevi delno ugodil, pri čemer je pri posredovanih dokumentih prekril vse podatke, ki bi lahko razkrili identiteto pritožnika oziroma tistega, ki je podal informacijo v povezavi s hrupom, in identiteto akreditiranega organa, na katerega se nanaša pritožba oziroma informacija, in je zato v tem delu prosilkino zahtevo zavrnil. IP je nato v pritožbenem postopku ugotovil, da predstavljajo prekriti podatki v predmetnih dokumentih, s katerimi je mogoče določiti akreditacijski organ in zavezanca - poslovni subjekt, na katerega se nanaša posamezno poročilo, poslovno skrivnost po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, podatki, ki predstavljajo vir prijave, pa tajnost vira po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ. V tem delu je tako IP sledil odločitvi organa. IP pa je v pritožbenem postopku ugotovil tudi, da za razkritje posameznih osebnih podatkov, dostop do katerih je organ prosilki omogočil, ni ustrezne pravne podlage. V tem delu je tako IP pritožbi ugodil, vendar iz drugih razlogov, kot jih je izpostavila prosilka. 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-229/2021/12

Datum:  24. 12. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 - ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 24. 6. 2021, zoper odločitev SLOVENSKE AKREDITACIJE, Ljubljana, Pot k sejmišču 30A, 1231 Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: organ), št. 090-0001/20-0020 z dne 10. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 24. 6. 2021 se delno ugodi in se odločitev SLOVENSKE AKREDITACIJE, št. 090-0001/20-0020 z dne 10. 6. 2021, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopij posredovati naslednje dokumente na način, da v njih prekrije še:

  • pri zadevi št. 092-0006/18:
  • podatek o telefonski številki podpisnice e-sporočila z dne 6. 7. 2018 (13:38), dokument pod št. 092-0006/18-0003;
  • v dokumentih pod št. 092-0006/18-0005:
  • podatke o naslovu e-pošte pošiljatelja e-sporočila z dne 30. 8. 2018 (7:53 AM) ter naslovu e-pošte in telefonski številki podpisnice priloženega e-sporočila,
  • podatke o naslovu e-pošte in telefonski številki pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 3. 9. 2018 (2:35 PM) ter naslovu e-pošte prejemnika tega sporočila pod »Cc:«,
  • podatke o naslovu e-pošte prejemnice e-sporočila z dne 3. 9. 2018 (14:27) ter podatke o naslovu e-pošte pošiljatelja priloženega e-sporočila z dne 30. 8. 2018 (7:53 AM) ter naslovu e-pošte in telefonski številki podpisnice priloženega odgovora na dopis;
  • pri zadevi št. 092-0003/19:
  • podatke o prvo navedeni telefonski številki pri podpisu pošiljatelja e-sporočila z dne 5. 7. 2018 (15:39);
  • pri zadevi št. 092-0004/19:
  • v dokumentih pod št. 092-0004/19-0001:
  • podatke o naslovih e-pošte posameznih fizičnih oseb pod »To« e-sporočila z dne 26. 3. 2019 (11:38),
  • podatke o telefonski številki in naslovu e-pošte podpisnika e-sporočila z dne 14. 3. 2019 (13:50),
  • besedilo izjave priče z dne 20. 2. 2019;
  • pri zadevi št. 092-0005/19:
  • v dokumentih pod št. 092-0005/19-0001:
  • podatek o naslovu e-pošte prejemnice e-sporočila z dne 28. 3. 2019 (14:12),
  • podatke o naslovu e-pošte in telefonski številki pošiljateljice e-sporočila z dne 28. 3. 2019 (1:48),
  • podatek o naslovu e-pošte pod »Posredoval« 28. 3. 2019 (12:06),
  • podatke o naslovu e-pošte pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 28. 3. 2019 (11:57) ter naslovu e-pošte drugo navedenega prejemnika pod »Za« (fizične osebe),
  • podatke o naslovu e-pošte pošiljateljice e-sporočila z dne 28. 3. 2019 (15:27) in naslovu e-pošte glavne inšpektorice,
  • podatek o naslovu e-pošte prejemnice e-sporočila z dne 28. 3. 2019 (14:11),
  • podatke o naslovu e-pošte in telefonski številki pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 28. 3. 2019 (1:48 PM) ter v priloženem e-sporočilu podatke o naslovu e-pošte pod »Posredoval« 28. 3. 2019 (12:06), pa tudi podatke o naslovu e-pošte pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 28. 3. 2019 (11:57) ter naslovu e-pošte drugo navedenega prejemnika pod »Za« (fizične osebe),
  • v dokumentih pod št. 092-0005/19-0002:
  • podatke o naslovu e-pošte in telefonski številki pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 28. 3. 2019 (1:48 PM),
  • podatek o naslovu e-pošte pod »Posredoval« 28. 3. 2019 (12:06),
  • podatke o naslovu e-pošte pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 28. 3. 2019 (11:57) ter naslovu e-pošte drugo navedenega prejemnika pod »Za« (fizične osebe);
  • pri zadevi št. 092-0008/19:
  • podatek o telefonski številki pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 8. 8. 2019 (12:02), dokument pod št. 092-0008/19-0002,
  • podatek o telefonski številki pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 25. 9. 2019 (12:34), dokument pod št. 092-0008/19-0006;
  • pri zadevi št. 092-0010/19:
  • v dokumentih pod št. 092-0010/19-0006:
  • podatke o naslovih e-pošte fizičnih oseb pod »Za« v e-sporočilu z dne 2. 11. 2017 (08:13:51),
  • podatek o naslovu e-pošte prejemnika e-sporočila z dne 8. 11. 2017 (11:14:39),
  • podatke o naslovu e-pošte in telefonski številki pošiljatelja in podpisnika e-sporočila z dne 2. 11. 2017 (9:52 AM) ter naslovu e-pošte fizične osebe pod »Cc«,
  • podatke o naslovih e-pošte fizičnih oseb pod »Za« v e-sporočilu z dne 2. 11. 2017 (08:13),
  • podatke o naslovu e-pošte in telefonski številki pošiljatelja in podpisnika e-sporočila z dne 8. 11. 2017 (13:12:19),
  • v dokumentih pod št. 092-0010/19-0016:
  • podatek o naslovu e-pošte fizične osebe (ARSO) v e-sporočilu z dne 5. 6. 2020 (3:08 PM), dokument št. 092-0010/19-0016,
  • podatek o naslovu e-pošte prvo navedenega prejemnika e-sporočila z dne 5. 6. 2020 (3:18 PM),
  • v dokumentih pod št. 092-0010/19-0024:
  • podatek o telefonskih številkah pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 4. 1. 2021 (19:56),
  • v dokumentih pod št. 092-0010/19-0026:
  • podatke o telefonskih številkah pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 6. 1. 2021 (06:53),
  • podatke o telefonskih številkah pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 4. 1. 2021 (19:56);
  • pri zadevi št. 092-0005/20:
  • podatek o naslovu e-pošte prejemnika, fizične osebe, pod »Cc«, navedenega kot predzadnjega, v e-sporočilu z dne 10. 8. 2020 (2:14 PM), na straneh 1 in 7 posredovanih dokumentov;
  • pri zadevi št. 092-0006/20:
  • pri dokumentu št. 092-0006/20-0003:
  • podatek o naslovu e-pošte prejemnika pod »Cc« v e-sporočilu z dne 6. 8. 2020 (12:15),
  • podatek o telefonski številki pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 6. 8. 2020 (11:18 AM),
  • podatek o telefonski številki pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 29. 7. 2020 (10:27 AM),
  • podatek o telefonski številki pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 7. 8. 2020 (09:50), dokument št. 092-0006/20-0026,
  • podatke o telefonskih številkah pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 8. 12. 2020 (06:15 AM), pri dokumentih pod št. 092-0006/20-0029,
  • pri dokumentih pod št. 092-0006/20-0031:
  • podatke o telefonskih številkah pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 8. 12. 2020 (11:08),
  • podatke o telefonskih številkah pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 8. 12. 2020 (06:15 AM),
  • podatke o telefonskih številkah pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 8. 12. 2020 (11:08 AM),
  • podatke o telefonskih številkah pošiljateljice in podpisnice e-sporočila z dne 8. 12. 2020 (06:15 AM);
  • podatek o prvo navedeni telefonski številki pri podpisu direktorja organa, Zadeva: »FW: Odgovor na el. sporočilo z dne 14. 8. 2020 – opravljene meritve hrupa (št.: 092-0008/19);
  • podatek o prvo navedeni telefonski številki pri podpisu direktorja organa, Zadeva: »FW: Odgovor na el. sporočilo z dne 14. 8. 2020 – opravljene meritve hrupa (št.: 092-0008/19), poslano 20. 8. 2020 (14:55).«.

 

  1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

 

  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilka je z zahtevo z dne 13. 12. 2020 po elektronski pošti na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: MGRT) naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. MGRT je del zahteve dne 16. 12. 2020 odstopil v obravnavo organu. Prosilka je 22. 12. 2020 na MGRT in organ naslovila dopolnitev zahteve, in sicer je zahtevala, da ji MGRT ali organ (glede na to, kje se dokumenti nahajajo) posredujeta naslednje dokumente (s prekritimi osebnimi podatki):

  • vse zapisnike sej Sveta zavoda Slovenske akreditacije, zapisnike javnih sestankov Sveta zavoda Slovenske akreditacije - vse od leta 2015 dalje,
  • pritožbe ter odgovore nanje na temo hrupa, ki so prispele na Slovensko akreditacijo, in ki jih je ta institucija tudi obravnavala – vse od leta 2015 dalje,
  • programe dela Slovenske akreditacije – vse od leta 2015 dalje.

Organ je nato 28. 12. 2020 s strani MGRT sprejel sporočilo o potrditvi dogovora o razdelitvi obravnave zahteve, in sicer je vse zapisnike sej Sveta zavoda organa in programe dela organa – vse od leta 2015 dalje, posredoval MGRT. Pritožbe ter odgovore nanje na temo hrupa, ki so prispele na organ vse od leta 2015 dalje, pa bo prosilki posredoval organ.

 

O zahtevi prosilke je organ odločil z odločitvijo št. 090-0001/20-0004 z dne 12. 1. 2021, na način, da je v prvi točki izreka navedel, da se zahtevi prosilke za posredovanje pritožb ter odgovore nanje na temo hrupa, ki so prispele na organ od leta 2015 dalje, ugodi. V drugi točki izreka pa, da je organ v tem obdobju prejel štiri pritožbe, ki se nanašajo na področje hrupa in katerih obravnava je zaključena. Ena pritožba se je nanašala na delo akreditiranega organa, tri pa na delo organa. Prosilki so se posredovale fotokopije dokumentov, pri čemer so se prekrili osebni podatki, podatki, s katerimi bi se lahko razkril pritožnik, in podatki, s katerimi bi se lahko razkril akreditirani organ. Zoper navedeno odločbo je prosilka pri organu vložila pritožbo z dne 20. 1. 2021. O pritožbi je odločil IP z odločbo št. 090-30/2021 z dne 9. 3. 2021, s katero je vrnil zadevo organu v ponovno odločanje. Ugotovil je namreč, da je prosilka zahtevala vse dokumente, ki so bili pri organu kakorkoli obravnavani glede nestrinjanja z meritvijo hrupa. Res je, da je v zahtevi uporabila besedo »pritožba«, kar pa nikakor ni mogoče obravnavati tako »ozko«, kot je to storil organ v odločbi.

 

Organ je v ponovljenem postopku odločil z odločitvijo št. 090-0001/20-0020 z dne 10. 6. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločitev), s katero je prosilki delno ugodil. V ponovljenem postopku je prepoznal, da so informacije, katere je prosilka dodatno zahtevala 21. 1. 2021 in se nanašajo na informacije oziroma zadeve na temo hrupa, ki jih je organ prejel v obdobju od leta 2015 do 21. 1. 2021, nanašajo pa se na delo organa in njegove akreditirane organe, ter fotokopije vseh odgovorov s strani organa nanje, informacije javnega značaja, zato jih je prosilki dolžan posredovati. Ugotovil je tudi, da je treba zaradi mednarodnih pravil akreditiranja, torej Uredbe št. 765/08 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. Julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (v nadaljevanju: Uredba 765/08) in standarda SIST EN ISO/IEC 17011), vse informacije, ki so zaupne narave, prekriti, zato je odločil o t. i. delnem dostopu. Nato je obravnaval vsa vprašanja, na katera je opozoril drugostopenjski organ, in ugotovil, kateri dokumenti so predmet zahteve, ter odločil, da se dovoli delni dostop do vseh zahtevanih dokumentov, pri tem pa se zagotovi prekritje informacij v povezavi z osebnimi podatki, prekritje podatkov, s katerimi bi se lahko razkrilo pritožnika oziroma tistega, ki je podal informacijo, ter prekritje podatkov, s katerimi bi se lahko razkrilo akreditiran organ. Zaradi tega je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil. Organ je v tem obdobju prejel štiri pritožbe, ki se nanašajo na področje hrupa. Ena pritožba se nanaša na delo akreditiranega organa, tri pa na delo organa. Prosilkini zahtevi za posredovanje fotokopije dokumentov, v katerih se prekrije osebne podatke, podatke, s katerimi bi se lahko razkrilo pritožnika, in podatke, s katerimi bi se lahko razkrilo akreditirani organ, je tako delno ugodil, kot to izhaja iz izpodbijane odločitve. Ker so bili navedeni dokumenti prosilki že posredovani z odločbo št. 090-0001/20-0004 z dne 12. 1. 2021, jih organ prosilki ni poslal ponovno. Organ pa je, v skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP dopolnil ugotovitveni postopek in na podlagi listin, s katerimi razpolaga, ugotovil, da se prosilkina zahteva nanaša tudi na informacije o delu akreditiranih organov s področja hrupa. Prosilki je tako dovolil delni dostop tudi do teh dokumentov in odločil, da ji prav tako posreduje fotokopije dokumentov, v katerih se prekrije osebne podatke, podatke, s katerimi bi se lahko razkrilo pritožnika, in podatke, s katerimi bi se lahko razkrilo akreditirani organ. Prosilkina zahteva se nanaša na dokumente, ki jih je organ izdelal ali prejel v postopku obravnavanja pritožb o delu akreditiranih organov, pritožb na delo organa in informacij o delu akreditiranih organov, ki se nanašajo na področje hrupa. Organ je pritožbe in druge informacije obravnaval skladno z dokumentoma S03 - Pravila akreditiranja in D06-01 - Postopek obravnavanja pritožb, drugih izrazov nezadovoljstva in informacij o neupravičenem sklicevanju na akreditacijo oziroma o uporabi logotipa organa. V skladu z določbo 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja dokument, ki izvira iz delovnega področja organa, v konkretnem primeru organa. Dokumenti, ki jih zahteva prosilka, so torej dokumenti, ki jih je organ izdelal na svojem delovnem področju oziroma jih pridobil od tretjih oseb. Uredba št. 765/2008 v četrti točki 8. členu določa, da mora nacionalni akreditacijski organ, v primeru Republike Slovenije je to organ, z ustreznimi dogovori zagotoviti zaupnost pridobljenih podatkov v postopkih akreditiranja. Zakon o akreditaciji (v nadaljevanju: ZAkr)[1] v 5. členu določa, da se organizacija in delovanje organa ter postopki akreditiranja, ki jih vodi organ, opredeli v njenem aktu o ustanovitvi, statutu in drugih splošnih aktih, ki morajo temeljiti na ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih standardih ter dokumentih evropskih in mednarodnih organizacij za standardizacijo. Na podlagi določbe točke 8.1 standarda SIST EN ISO/IEC 17011:2018, katerega uporaba je za organ skladno z določbo 11. člena Uredbe št. 765/2008 in 5. člena ZAkr obvezna, je organ zavezan vse informacije, pridobljene v akreditacijskem postopku, obravnavati kot zaupne. Področje zaupnega obravnavanja informacij je skladno z določbo 5. člena ZAkr urejeno tudi v Statutu organa[2], ki ga je sprejel Svet organa s soglasjem ustanovitelja (sklep Vlade Republike Slovenije št. 01403-38/2016/3 z dne 4. 10. 2016) in v dokumentu S03 - Pravila akreditiranja (točka 2.2), ki ga je na osnovi mednarodnih zahtev za akreditacijo in v skladu z določbo 17. člena Statuta, sprejel Svet organa. Statut v 40. členu izrecno določa, da so javnosti dostopne vse informacije o delu organa, z izjemo tistih podatkov oziroma dokumentov, ki so skladno z akreditacijskimi pravili opredeljeni kot podatki zaupne narave in imajo naravo poslovne skrivnosti. V tej povezavi je organ izpostavil še:

  • Uredba št. 765/2008 v četrti točki 8. člena od nacionalnih akreditacijskih organov zahteva zaupnost pridobljenih podatkov, kar pa je operacionalizirano v standardu SIST EN ISO/IEC 17011:2018, ki se kot blanketni predpis uporablja na podlagi 11. člena Uredbe št. 765/2008. Navedeni člen namreč od nacionalnih akreditacijskih organov zahteva, da dokažejo skladnost delovanja s harmoniziranimi standardi, sklic na katere je bil objavljen v Uradnem listu Evropske Unije.
  • Eden od standardov, ki veljajo na podlagi Uredbe, je tudi standard SIST EN ISO/IEC 17011:2018, ki v členu 8.1 določa zaupnost informacij, in je opredeljen tudi v Uradnem listu Evropske Unije. Na ta način je nesporno jasno, da Uredba št. 765/2008 vsebuje zahtevo po zaupnosti informacij, saj je standard SIST EN ISO/IEC 17011:2018 s tem postal del evropskega in posledično tudi slovenskega pravnega reda.

Glede na vse zgoraj navedeno je organ v ponovljenem postopku odločil, da se prosilki dovoli delni dostop do vseh podatkov in dokumentov, s katerimi razpolaga. Upoštevajoč zgoraj navedene pravne predpise in akte je SA v posredovanih dokumentih prekril vse podatke, ki bi lahko razkrili identiteto pritožnika oziroma tistega, ki je podal informacijo v povezavi s hrupom, in identiteto akreditiranega organa, na katerega se nanaša pritožba oziroma informacija, in je zato v tem delu prosilkino zahtevo zavrnil skladno z določilom prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilka je zoper odločitev organa vložila pritožbo z dne 24. 6. 2021, ker ji je organ pri vseh posredovanih dokumentih omogočil le delni dostop, pri čemer ni prekril le osebnih podatkov, temveč tudi podatke, s katerimi bi se lahko razkrilo pritožnika, in podatke, s katerimi bi se lahko razkrilo akreditirani organ. Pri tem se je organ skliceval na mednarodna pravila akreditiranja (Uredba št. 765/2008 in standard SIST EN ISO/IEC 17011), po katerem je potrebno vse informacije, ki so zaupne narave, prekriti, zaradi česar ji je kot prosilki dovolil le delni dostop. Prosilka je navedla, da vsebine omenjene uredbe in mednarodnih pravil akreditiranja sicer ne pozna in ji s strani organa tudi niso bila podrobneje predstavljena oziroma obrazložena, zato meni, da je odločitev organa, zoper katero vlaga pritožbo, neobrazložena in napačna. Meni tudi, da vsakdo, ki se pritoži čez delo akreditiranega organa, samoumevno pričakuje povratno informacijo o tem, ali je njegova pritožba utemeljena ali ne, oziroma kako je organ, ki opravlja tudi nadzor nad delom svojih akreditiranih organov, ukrepal. Pritožnik … lahko le na ta način izve, ali je njegova pritožba utemeljena ali ne. Sicer pritožbe niso smiselne, saj pritožnik ne dobi nikakršne povratne informacije, nadzor javnosti nad delom akreditiranih organov in organa (kljub temu da je javni zavod) pa je onemogočen. Organ namreč pritožnikom … po ZDIJZ ni posredoval omenjenih informacij, …, z njimi razpolaga, in čeprav bi jih lahko posredoval s prikritimi osebnimi in drugimi podatki, s katerimi bi se lahko razkrilo pritožnika in akreditirani organ. Razloga, zakaj organ prosilki omenjenih vsebin ni posredoval, po njenem mnenju organ ni navedel. Organ poleg tega, kot je zapisal v odločitvi št. 090-0001/20-0020, pritožbe in tako imenovane informacije oziroma zadeve na temo hrupa (torej pritožbe, ki so naslovljene neposredno na organ, in ne najprej na določen akreditiran organ), obravnava različno, ali kot je zapisal, ne po postopku za pritožbo. IP je z odločbo št. 090-30/2021/3 tudi odločil, da je organ dolžan izvesti celovit ugotovitveni postopek in primarno nesporno ugotoviti. kateri dokumenti so predmet zahteve po ZDIJZ, torej katere dokumente je kot prosilka zahtevala. Tega pa organ po njenem mnenju ni storil. Njeni zahtevi je ugodil le delno in v celoti dovolil le delni dostop do omenjenih informacij, poleg osebnih podatkov pa je prikril tudi podatke, s katerim bi se lahko razkrilo akreditiran organ in pritožnika.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločitve z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-0001/20-0023 z dne 8. 7. 2021, poslal v odločanje IP. V zvezi s pritožbo prosilke je ponovno izpostavil določbe četrte točke 8. člena in 5. člena ZAkr ter točke 8.1 standarda SIST EN ISO/IEC 17011:2018, katerega uporaba je za organ skladno z določbo 11. člena Uredbe št. 765/2008 in 5. člena ZAkr obvezna. Področje zaupnega obravnavanja informacij je skladno z določbo 5. člena ZAkr urejeno tudi v statutu organa v dokumentu S03 – Pravila akreditiranja (točka 2.2). Upoštevajoč navedene pravne predpise in akte se kot podatki oziroma dokumenti, ki se nanašajo na delo akreditiranih organov in so dostopni javnosti, obravnavajo vsi podatki in dokumenti, razen tistih, ki jih organ pridobi v postopkih akreditiranja. S tem razlogom je bila zahteva prosilke zavrnjena v delu, ki se nanaša na dostop do podatkov, s katerimi bi se lahko razkrilo pritožnika, in podatkov, s katerimi bi se lahko razkrilo akreditirani organ, in so sicer razvidni iz pritožb in informacij ter odgovorov nanje. Pojasnil je tudi, da so vsi predhodno navedeni pravni predpisi in akti objavljeni na spletnih straneh organa ter so tako vsakomur dostopni. Organ je IP ob odstopu pritožbe posredoval tudi predmetno dokumentacijo s prekritimi podatki.

 

Na poziv IP je nato organ posredoval predmetno dokumentacijo brez prekritih podatkov. IP kot pritožbeni organ mora namreč razpolagati z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, saj lahko le na takšen način presodi, ali te informacije predstavljajo informacije javnega značaja oziroma pred javnostjo varovane informacije. Organ je ob posredovanju dokumentov ponovno izpostavil posamezne določbe, ki so po njegovem mnenju relevantne v obravnavanem primeru, in na podlagi katerih je prosilki dostop do zahtevanih podatkov zavrnil v delu, ki se nanaša na podatke, s katerimi bi se razkrilo vir informacij (»pritožnika«) in akreditirani organ, in so sicer razvidni iz pritožb in informacij ter odgovorov nanje. Organ pa je IP posredoval tudi vzorec pogodbe, ki so tipske in jih organ sklepa s svojimi strankami, akreditiranimi organi.

 

Pritožba je delno utemeljena, vendar iz drugih razlogov kot jih navaja prosilka.

 

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu. IP je sicer dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec, vendar je dolžan po uradni dolžnosti paziti tudi na pravilno uporabo materialnega prava in torej v tem obsegu tudi na varovane osebne podatke.

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot javni zavod zavezanec po 1. členu ZDIJZ, in prav tako ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanimi podatki v materializirani obliki, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je namreč zahtevane podatke oziroma dokumente IP tudi posredoval.

 

Sporno v obravnavanem primeru je, ali so zahtevani podatki, dostop do katerih je organ prosilki zavrnil, prosto dostopne informacije javnega značaja. IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do tega, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilki dostop do posameznih podatkov zavrnil zaradi varstva podatkov, ki bi lahko razkrili identiteto pritožnika oziroma tistega, ki je podal informacijo v povezavi s hrupom, in identiteto akreditiranega organa, na katerega se pritožba oziroma informacija nanaša.

 

Predmet presoje IP v obravnavanem primeru so torej dokumenti, ki jih je organ izdelal ali prejel v postopku obravnavanja pritožb o delu akreditiranih organov, pritožb na delo organa in informacij o delu akreditiranih organov, ki se nanašajo na področje hrupa. Gre za dokumente spisov zadev št. 092-0001/15, št. 092-0004/18, št. 092-0006/18, št. 092-0001/19, št. 092-0003/19, št. 092-0004/19, št. 092-0005/19, št. 092-0008/19, št. 092-0010/19, št. 092-0011/19, št. 092-0005/20, št. 092-0006/20 in št. 092-0008/20.

 

IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Povedano drugače, navedbe prosilke o tem, da pritožbe niso smiselne, če pritožnik ne dobi nikakršne povratne informacije, so irelevantne. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. Povedano drugače, IP se ni pristojen spuščati v odločitve organa, ki se nanašajo na izvajanje nadzora nad delom akreditiranih organov oziroma odločitve organa v zvezi s pritožbami nad delom organa.

 

Dostop do zahtevanih podatkov v obravnavanem primeru

 

IP ugotavlja, da se organizacija in delovanje Slovenske akreditacije ter postopki akreditiranja, ki jih vodi Slovenska akreditacija, opredelijo v njenem aktu o ustanovitvi, statutu in drugih splošnih aktih, ki morajo temeljiti na ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih standardih ter dokumentih evropskih in mednarodnih organizacij za akreditacijo (prvi odstavek 5. člena ZAkr). IP tako ugotavlja, da je potrebno v obravnavanem primeru poleg ZAkr upoštevati relevantne dokumente evropskih oziroma mednarodnih organizacij za akreditacijo ter ustrezne podzakonske akte.

 

Ker je delo Slovenske akreditacije precej specifično, IP v nadaljevanju povzema določbe, za katere ocenjuje, da so relevantne v obravnavanem primeru, nanašajo se pa na zaupnost podatkov. V izpodbijani odločitvi jih je izpostavil že organ, prosilka pa je v pritožbi izpostavila, da z njimi ni seznanjena. Kot je navedel že organ, so sicer predmetne določbe objavljene na spletnih straneh organa in so tako prosto dostopne, razen standarda SIST EN ISO/IEC 17011:2018.

 

UREDBA (ES) št. 765/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (v nadaljevanju: Uredba (ES) št. 765/2008)

 

Nacionalni akreditacijski organi priznajo enakovrednost storitev, ki jih opravijo tisti akreditacijski organi, ki so uspešno prestali medsebojno strokovno vrednotenje iz člena 10, in s tem na podlagi domneve iz odstavka 1 tega člena sprejmejo certifikate o akreditaciji teh organov in certifikate, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti, ki so jih akreditirali (drugi odstavek 11. člena). Prvi odstavek 1. člena pa določa, da ta uredba določa pravila za organizacijo in delovanje akreditacije organov za ugotavljanje skladnosti, ki opravljajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti.

 

Nacionalni akreditacijski organ mora med drugim z ustreznimi dogovori zagotavljati zaupnost pridobljenih podatkov (četrta točka 8. člena).

 

Standard SIST EN ISO/IEC 17011:2018

 

Predmetni standard, na katerega se primarno sklicuje organ pa v členu 8.1 določa:

Akreditacijski organ je na podlagi pravno izvršljivih sporazumov odgovoren za upravljanje vseh informacij, pridobljenih ali ustvarjenih med postopkom akreditacije. Akreditacijski organ mora organ za ugotavljanje skladnosti vnaprej obvestiti o informacijah, ki jih namerava dati v javno domeno. Razen informacij, ki jih organ za ugotavljanje skladnosti da v javnost, oziroma po dogovoru med akreditacijskim organom in organom za ugotavljanje skladnosti (npr. odgovarjanja na pritožbe), se upoštevajo vse druge informacije, pridobljene v postopku akreditacije, kot lastniške informacije in se štejejo za zaupne.

Informacije o organu za ugotavljanje skladnosti pridobljene iz virov, ki niso od organa za ugotavljanje skladnosti (npr. pritožnik, regulatorji) morajo biti zaupne med ocenjevalnim organom skladnosti in akreditacijskim organom. Vir teh informacij je zaupen podatek akreditacijskemu organu in se ne posreduje organu za ugotavljanje skladnosti, razen če se s tem strinja vir.

Kadar mora akreditacijski organ po zakonu ali pooblaščen s pogodbenimi dogovori izdati zaupne informacije, mora organ za ugotavljanje skladnosti, razen če to prepoveduje zakon, biti obveščen o posredovanih informacijah.

Osebje, vključno s člani komisije, izvajalci, osebje zunanjih organov oziroma posamezniki, ki delujejo v imenu akreditacijskega organa, morajo ohranjati zaupne vse pridobljene podatke oziroma podatke, ki nastanejo med opravljanjem dejavnosti akreditacijskega organa, razen če to določa zakon.

 

Statut javnega zavoda Slovenska akreditacija[3]

 

  1. člen

Delo SA je javno.

Javnosti so dostopne vse informacije o delu SA, razen podatkov in dokumentov, ki so v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17011 in drugimi mednarodnimi zahtevami za akreditacijo ter akreditacijskimi pravili opredeljeni kot zaupni podatki in poslovna skrivnost ali so izrecno opredeljeni kot državna, vojaška, poslovna, strokovna ali druga tajnost, ter vsi podatki, ki so varovani v skladu s predpisi o varovanju osebnih podatkov.

 

  1. člen

Kot zaupni se štejejo in obravnavajo vsi podatki, ki jih SA dobi od strank ali o strankah v postopkih akreditiranja, so izrecno opredeljeni kot državna, vojaška, poslovna, strokovna ali druga tajnost. Zaupnost lahko opredeljuje zakon, podzakonski predpisi, splošni akt SA ali pogodba. Prav tako se za zaupne štejejo vsi podatki, ki so varovani po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, razen podatkov, kateri so akreditirani organi, in o obsegih podeljenih akreditacij. Zaupni podatki veljajo za poslovno skrivnost in ne smejo biti sporočeni tretjim osebam brez pisnega soglasja stranke, razen če je obveznost sporočanja podatkov določena z zakonom ali predpisom na njegovi podlagi.

Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka so zaupni tudi podatki, ki so izrecno predeljeni kot državna, vojaška, poslovna, strokovna ali druga tajnost. Zaupnost lahko opredeljuje zakon, podzakonski predpisi, splošni akt SA ali pogodba.

Delavci in člani organov SA morajo varovati zaupne podatke, s katerimi se seznanijo pri svojem delu. Sporočanje zaupnih podatkov nepooblaščenim osebam je hujša kršitev delovne obveznosti delavca, storilec pa je odgovoren za posledice takega dejanja.

 

SO3 - PRAVILA AKREDITIRANJA

 

Organ je v postopku akreditiranja dolžan zagotavljati zaupnost podatkov, ki jih dobi o stranki v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev za podelitev in vzdrževanje akreditacije, razen če zakonodajni akt za posamezen primer drugače določa oziroma če stranka za to poda pisno soglasje. Vsi podatki, ki jih v postopku akreditiranja pridobi organ, razen akreditacijske listine in obsega akreditacije, veljajo kot poslovna skrivnost v skladu z ZPosS in jih je organ dolžan obravnavati kot zaupne skladno z Uredbo (ES) št. 765/2008 ter jih sme uporabljati samo znotraj sistema akreditiranja, kar velja ves čas trajanja pogodbe o vzpostavitvi in vzdrževanju akreditacije in tudi po njenem prenehanju. Kadar za razkritje zaupnih podatkov obstaja zakonska podlaga, ali je organ za to pooblaščen s pogodbenim dogovorom in je zato dolžan zaupne podatke razkriti, mora stranko nemudoma obvestiti, razen če zakonodajni akt to prepoveduje, katere zaupne podatke je razkrila in komu jih je posredovala.

 

D06-01 - Postopek obravnavanja pritožb, drugih izrazov nezadovoljstva in informacij o neupravičenem sklicevanju na akreditacijo oziroma o uporabi logotipa organa

 

3.4 Varovanje zaupnih informacij

V komunikaciji s strankami in pritožniki je potrebno zagotoviti varovanje zaupnih informacij. Zlasti v primeru pritožb na delo akreditiranih organov je potrebna pri pripravi odgovora posebna pazljivost, da se zagotovi varovanje zaupnosti podatkov strank in varovanje pred razkritjem identitete pritožnika, kadar ta razkritja ne želi. Pritožnika se lahko praviloma obvesti le o spremembah tistih podatkov o akreditaciji posamezne stranke, ki so javno dostopni (status akreditacije in obsega akreditirane dejavnosti), ne pa tudi o drugih podatkih iz postopka akreditiranja posameznega organa, razen če se stranka z razkritjem drugih informacij strinja. Kadar je to primerno oziroma potrebno (npr. če je za ustrezno obrazložitev odgovora na pritožbo potrebno navesti informacije, ki so sicer zaupne narave), vodja kakovosti stranko pisno zaprosi za dovoljenje za razkritje konkretnih informacij. Pritožniku se v odgovoru razkrije le tiste informacije, za katere SA od stranke pisno pridobi dovoljenje za razkritje zaupnih informacij. Za razkritje identitete pritožnika s strani SA (čeprav je npr. pritožnik pritožbo že predhodno naslovil na akreditirani organ), mora SA pridobiti od pritožnika pisno privoljenje, pri čemer se pritožnika opozori, da v primeru, da dovoljenja ne bo podal, obstaja možnost, da SA v okviru obravnave pritožbe ne bo mogla izvesti vseh potrebnih ukrepov (npr. v primerih, ko bi že sama vsebina zahtevka za pojasnila o konkretni zadevi pri akreditiranem organu lahko organu razkrila, kdo je pritožnik). Kadar je to primerno (npr. ko je pritožnik pritožbo že predhodno naslovil na akreditirani organ) in ima SA pisno dovoljenje o razkritju identitete pritožnika, SA praviloma pritožniku priskrbi potrebne informacije na način, da pozove akreditirani organ, da pritožniku posreduje potrebne informacije, izhajajoče iz postopka obravnave pritožbe.

 

Upoštevaje navedene določbe IP pritrjuje odločitvi organa, saj je organ dolžan zagotoviti varovanje zaupnosti podatkov strank – akreditiranih organov in varovanje identitete pritožnika. IP namreč z vpogledom v predmetne dokumente ugotavlja, da je organ prekril tiste podatke, s katerimi bi se razkrilo podatke o akreditiranem organu in pritožniku. Ob tem IP poudarja, da je treba ne glede na skope zakonske določbe upoštevati, da morajo biti pravila, ki urejajo obravnavanje pritožb in drugih izrazov nezadovoljstva (S03 - Pravila akreditiranja in D06-01 - Postopek obravnavanja pritožb, drugih izrazov nezadovoljstva in informacij o neupravičenem sklicevanju na akreditacijo oziroma o uporabi logotipa SA), usklajena z mednarodnimi pravili akreditiranja, kar se redno preverja v postopkih evalvacij Slovenske akreditacije s strani Evropskega združenja za akreditacijo (EA- European co-operation for Accreditation). Izpolnjevanje vseh zahtev Uredbe (ES) št. 765/2008 in standarda SIST EN ISO/IEC 17011:2018, pa je bil pogoj, da je organ lahko podpisal MLA sporazum (Multilateral Agreement), ki omogoča mednarodno priznavanje akreditacij, podeljenih v Sloveniji, in da ga lahko tudi vzdržuje. Povedano drugače, IP ponovno poudarja, da je treba v obravnavanem primeru poleg ZAkr upoštevati relevantne dokumente evropskih oziroma mednarodnih organizacij za akreditacijo, statut organa ter druge ustrezne podzakonske akte.

 

IP tako glede prekritih podatkov, upoštevaje navedene določbe, izpostavlja izjemi varstva tajnosti vira po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ in varstvo podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Izjema od prostega dostopa po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ

 

Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira (tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ).

 

Zakonodajalec je v ZDIJZ umestil določbo, s katero je izrecno uredil varovanje vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Vsak posameznik ima namreč zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim domnevnim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega to naznani pristojnim organom. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Iz obrazložitve predloga člena novele ZDIJZ-C, ki je umestila to določbo v ZDIJZ, pa izhaja, citirano: »Predlagani drugi odstavek določa varnost vira informacije – npr. ovaditelj, »žvižgač«, prijavitelj v inšpekcijskem postopku pred Varuhom človekovih pravic, prijavitelj v postopku pred Informacijskem pooblaščencu, ipd. – vse v skladu in v mejah področne zakonodaje, kolikor ureja to vprašanje.«.

 

Tajnost vira pritožnika izrecno določa že standard SIST EN ISO/IEC 17011:2018, pa tudi D06-01 - Postopek obravnavanja pritožb, drugih izrazov nezadovoljstva in informacij o neupravičenem sklicevanju na akreditacijo oziroma o uporabi logotipa organa, zato je mogoče nedvomno ugotoviti, da področna zakonodajo to vprašanje ureja in da določa varstvo vira informacije.

 

IP tako ne more slediti pritožbenim navedbam prosilke, da bi moral organ v obravnavanem primeru podatke, na podlagi katerih je mogoče vir prijave določiti, posredovati prosilki oziroma javnosti.

 

IP se v nadaljevanju opredeljuje še do varstva poslovne skrivnosti.

 

Izjema od dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Organ v skladu s to določbo zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[4] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakon, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[5], ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša na dokumente oziroma podatke, ki so nastali pred in po uveljavitvi ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval relevantne določbe ZGD-1 in ZPosS.

 

Izhajajoč iz člena 39 ZGD-1 je ugotoviti, da je zakon razlikoval dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi so se podatki šteli za poslovno skrivnost. Prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1 pa sta nadalje določala, da družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.

 

Kot izhaja iz pravne teorije, se subjektivni kriterij odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.[6] Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ni spuščal v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je bila prepuščena njemu samemu. Kot izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 (točka 12), ni mogoče posegati v avtonomijo gospodarskega subjekta, da sam določi s pisno odredbo oziroma sklepom, kaj šteje za poslovno skrivnost, če niso podane zakonsko določene izjeme po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Povedano drugače, po tem kriteriju ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč gre za subjektivno odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Ne glede na to, pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom družba določi tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

Pri objektivnem kriteriju pa ni treba, da je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost s kakšnim aktom ali kot tak izrecno označen, mora pa biti očitno, da bi z razkritjem nepooblaščeni osebi nastala škoda, ki pa mora biti občutna. Po pravni teoriji so predmet poslovne skrivnosti po tem kriteriju podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost. Sem ne sodijo npr. splošna znanja, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih pridobi povprečna oseba sčasoma z vestnim delom in usposabljanjem v delovnem razmerju na določenem delovnem mestu.[7] Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam.

 

Upoštevaje subjektivni in objektivni kriterij poslovne skrivnosti IP ugotavlja, da je mogoče v obravnavanem primeru ugotoviti oba kriterija za poslovno skrivnost, saj je zaupnost informacij iz akreditacijskih postopkov določena tako v mednarodnih in podzakonskih aktih, ki zavezujejo organ pri njegovem delu, kot s samimi pogodbami, ki jih organ sklepa s svojimi strankami, akreditacijskimi organi. Tudi pogodbeno določilo o poslovni skrivnosti je namreč mogoče šteti kot pisno odredbo po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Ob tem IP poudarja, da je pri subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti relevantna izrecna pisna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, ne glede na obliko. Da je treba pojem sklepa po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 razlagati širše, pa ne izhaja samo iz sodne prakse[8], ampak tudi iz prakse IP[9]. Ugotoviti pa je mogoče tudi, da je v obravnavanem primeru izražena tudi pisna volja, da se točno določeni podatki štejejo za poslovno skrivnost (z akti in pogodbami), in da je bila ta volja izražena na način, da je to dejstvo razvidno vsem, ki se z dokumentom seznanijo, saj so dokumenti označeni »ZAUPNO«. IP pripominja, da se posamezna pogodba na več mestih sklicuje na termin »Splošni akti SA, ki urejajo zahteve za akreditacijo in pravila akreditiranja«, kot npr. v drugem odstavku 1. člena, pa v 2. členu, ki izrecno določa, citirano: »Pravice in dolžnosti za izvajanje te pogodbe tako za SA kot za stranko so opredeljene v splošnih aktih SA, ki urejajo zahteve za akreditacijo in pravila akreditiranja. Stranka s podpisom te pogodbe potrjuje, da je seznanjena s temi pravicami in z dolžnostmi. Obe pogodbeni stranki se obvezujeta, da bosta izpolnjevali tako določene zahteve.«. V skladu s tretjim odstavkom 8. člena posamezne pogodbe pa je organ prav tako dolžan pritožbe in prizive obravnavati po določilih splošnih aktov organa, ki urejajo zahteve za akreditacijo in pravila akreditiranja. Veljavni nabor teh splošnih aktov organa je dostopen na spletni povezavi https://www.slo-akreditacija.si/akreditirani-organi/splosni-akti-sa-ki-urejajo-zahteve-za-akreditacijo-in-pravila-akreditiranja/ oziroma na povezavi https://www.slo-akreditacija.si/o-nas/informacije-javnega-znacaja/splosni-podatki/ pod točko G (te splošne akte vodi organ kot javno evidenco). Na tak način je vzpostavljena povezava pogodbe s strankami z zahtevami dokumenta S03 - Pravila akreditiranja, kar je razvidno tudi iz vsebine drugega odstavka 2. Poglavja, citirano: »Ta dokument je eden od splošnih aktov SA, ki urejajo zahteve za akreditacijo in pravila akreditiranja in jih SA vodi kot javno evidenco. Njegova določila so sestavni del pogodb o vzpostavitvi in vzdrževanju akreditacije, ki jih SA sklepa s strankami. Veljavne izdaje splošnih aktov SA, ki urejajo zahteve za akreditacijo in pravila akreditiranja, so dostopne na sedežu SA in objavljene na spletnem mestu SA.«. Nadalje je tudi iz četrtega odstavka poglavja 2.2 dokumenta S03­ - Pravila akreditiranja razvidno, da sta se organ in stranka pogodbeno zavezali, da je obveznost organa, da zagotavlja zaupnost podatkov v postopku akreditiranja, ki veljajo kot poslovna skrivnost v skladu z ZPosS ter jih je organ dolžan obravnavati kot zaupne skladno z Uredbo (ES) št. 765/2008 in standardom SIST EN ISO/IEC 17011:2018 ter jih sme uporabljati samo znotraj sistema akreditiranja, kar velja ves čas trajanja pogodbe o vzpostavitvi in vzdrževanju akreditacije in tudi po njenem prenehanju.

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS pa zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[10], pomeni poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

 

V zvezi s tržno vrednostjo pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[11]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.

 

Po oceni IP so v obravnavanem primeru kumulativno izpolnjeni tudi vsi trije kriteriji za določitev poslovne skrivnosti po ZPosS. Podatke je nedvomno mogoče opredeliti kot podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Prav tako gre za podatke, ki jih je mogoče opredeliti kot poslovne informacije, saj se nanašajo na konkretne akreditirane organe in poslovne subjekte, ki nastopajo na trgu. Pridobitev in vzdrževanje akreditacije pomeni potrditev usposobljenosti za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti, kar na konkurenčnem trgu pomeni, da imetniki listine lahko pridobijo boljši tržni položaj in dosegajo višjo ceno za svojo storitev. Poleg tega pa gre v obravnavanem primeru za izvajanje storitev posameznih akreditiranih organov za posamezne poslovne subjekte na trgu. In kot že navedeno predstavljajo vsi podatki, ki jih v postopku akreditiranja pridobi organ, razen akreditacijske listine in obsega akreditacije, poslovno skrivnost in jih je organ dolžan obravnavati kot zaupne skladno z Uredbo (ES) št. 765/2008 ter jih sme uporabljati samo znotraj sistema akreditiranja. Ugotoviti pa je mogoče tudi, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Organ je namreč dolžan varovati podatke kot zaupne po ZAkr, statutu, pogodbah ter seveda po mednarodnih pravilih. Temu ustrezno so tudi dokumenti označeni kot »ZAUPNI«.

 

IP tako zaključuje, da predstavljajo prekriti podatki v predmetnih dokumentih, s katerimi je mogoče določiti akreditacijski organ in zavezanca - poslovni subjekt, na katerega se nanaša posamezno poročilo (satelitski posnetki, opis dejavnosti, sedež poslovnega subjekta, ugotovitve, …), podatke o poslovanju akreditacijskih organov in zavezancev na trgu, ki, kot že navedeno, predstavljajo poslovno skrivnost. Ob tem IP pripominja, da organ sicer spada med javne zavode, vendar se v obravnavanem primeru specifičnost ureditve dela organa kaže v tem, da je dolžan varovati kot zaupne vse informacije, ki jih pridobi v postopku akreditiranja, zato lahko v okviru obravnave pritožbe pritožniku posreduje le javno dostopne podatke o akreditaciji akreditiranega organa (tj. status akreditacije in obseg akreditirane dejavnosti), ne pa tudi drugih podatkov iz postopka akreditiranja posameznega akreditiranega organa. Povedano drugače, organ lahko pritožnika seznani le s tem, da je postopek obravnave zaključen oziroma z morebitno spremembo statusa ali obsega akreditacije akreditiranega organa. Informacije, ki jih pridobi v okviru pritožb, upošteva namreč organ v postopku akreditiranja oziroma nadzora nad akreditiranim organom, na katerega se pritožba nanaša, ki pa so, kot že navedeno, zaupne oziroma predstavljajo poslovno skrivnost.

 

Kot že navedeno pa je IP dolžan po uradni dolžnosti paziti tudi na pravilno uporabo materialnega prava in torej v tem obsegu tudi na varovane osebne podatke, zato je IP v tem okviru presojal zahtevane dokumente tudi v delu, v katerem je organ prosilki dostop omogočil. V nadaljevanju se tako IP opredeljuje do izjeme varstva osebnih podatkov.

 

Izjema od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2017 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov). Le-ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[12], v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP po pregledu dokumentov ugotavlja, da zahtevani dokumenti obsegajo vrsto različnih osebnih podatkov, in sicer imena in priimke fizičnih oseb, njihove funkcije/delovna mesta, podpise, telefonske številke, naslove e-pošte, ipd. ter tudi npr. lastnoročno napisano izjavo za pričo.

 

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih dokumentov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.

 

Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da za razkritje posameznih podatkov, dostop do katerih je organ prosilki omogočil, ni ustrezne pravne podlage. V tem delu je tako IP pritožbi ugodil, vendar iz drugih razlogov, kot jih je izpostavila prosilka.

 

Odločitev IP sledi naslednjim ugotovitvam:

  • Ni pravne podlage za razkritje osebnih podatkov posameznih fizičnih oseb, kot je npr. lastnoročno napisana izjava fizične osebe.
  • Podatki o službeni telefonski številki in službenem naslovu e-pošte niso prosto dostopni, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[13] Če subjekt objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne. IP je tako v obravnavnem primeru naložil organu, da prekrije podatke o telefonskih številkah in naslovih e-pošte, ki v skladu z navedenim niso prosto dostopni.

 

Ob navedenem pa IP dodaja, da zakonito podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov funkcionarjev in javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi slednje se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani). Tako niso varovani podatki o imenih in priimkih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev, njihovi funkciji oziroma delovnem mestu in podpisih ter vsi drugi podatki, ki so v zvezi z opravljanjem njihove javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ob tem IP pripominja, da tudi posamezniki, ki opravljajo javnopravne naloge kot npr. člani sveta javnega zavoda ipd. ne zastopajo svojih osebnih interesov, ampak opravljajo funkcijo v imenu in za račun organa, katerega člani so.

 

V zvezi z navedbami prosilke, da pritožbe niso smiselne, saj pritožnik ne dobi nikakršne povratne informacije, nadzor javnosti nad delom akreditiranih organov in organa (kljub temu da je javni zavod) pa je onemogočen, IP izpostavlja, da je organ dolžan varovati kot zaupne vse informacije, ki jih pridobi v postopku akreditiranja in da lahko okviru obravnave pritožbe pritožniku posreduje le javno dostopne podatke o akreditaciji akreditiranega organa (tj. status akreditacije in obseg akreditirane dejavnosti), ne pa tudi drugih podatkov iz postopka akreditiranja posameznega akreditiranega organa. To izhaja iz navedb organa in predhodno navedenih pravnih podlag, ki organ zavezujejo pri njegovem delu. IP ob tem ugotavlja, da prav tako ni mogoče slediti navedbam prosilke, da organ ni navedel razloga, zakaj organ prosilki omenjenih vsebin ni posredoval. IP pa pripominja še, da so bili predmet presoje IP tudi dokumenti organa, ki je javni zavod, vendar je treba pri tem upoštevati specifičnost ureditve dela organa. Namen ZDIJZ je nedvomno transparentnost dela organov, ki so po tem zakonu zavezani, vendar to a priori ne pomeni, da so prosto dostopne vse informacije, s katerimi razpolagajo zavezanci po ZDIJZ. Če bi bilo temu tako, ZDIJZ ne bi določal izjem od prostega dostopa.

 

Sklepno

 

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja prosilka. IP je tako odločitev organa v delu odpravil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je pritožbo prosilke zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[14] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

[1] Uradni list RS, št. 59/99.

[2] https://www.slo-akreditacija.si/?post_type=lpdocument&s=

[3] Svet Slovenske akreditacije ga je sprejel na svoji 34. dopisni seji, ki je bila končana 14. julija 2021.

 

[4] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21.

[5] Uradni list RS, št. 22/19.

[6] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002.

[7] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2002.

[8] Npr. sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 70/2016: »Namen te določbe je, da se jasno vzpostavi dolžnost varovanja poslovne skrivnosti glede natančno opredeljenih podatkov, ki so jo dolžne spoštovati vse navedene osebe.5 Navedeni način določitve poslovne skrivnosti torej zahteva izraz volje, določiti določene podatke kot poslovno skrivnost, ki mora biti tudi izražena v predpisani obliki, z visoko stopnjo določnosti in s strani za to pristojne osebe (prvi odstavek 39. člena ZGD-1 v povezavi s prvim odstavkom 40. člena ZGD-16). Ob tem pa mora tako določena poslovna skrivnost tudi po vsebini ustrezati temu pojmu, da jo je mogoče upoštevati kot zakonito izjemo od dostopa do informacij javnega značaja (zgoraj, 15. točka obrazložitve).«. Podobno tudi sodba Upravnega sodišča št. I U 2276/2017-19 z dne 9. 11. 2018

[9] Npr. odločbe IP št. 090-301/2015, št. 090-283/2016 in št. 090-149/2017.

[10] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti je javno dostopno na spletnih straneh Državnega zbora.

[11] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[12] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[13] Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf

[14] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.