prosilec - SODO d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval informacije, vezane na postopek oddaje naročila in izvedbe naročila gradnje novega kablovoda. Organ je prosilcu deloma ugodil, zavrnil pa je dostop do korespondence med ponudnikom in izvajalcem, saj naj z njo ne bi razpolagal. Prosilec je v tem delu vložil pritožbo, stranski udeleženec pa je zatrjeval, da zahtevane informacije predstavljajo njegovo poslovno skrivnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z določeno korespondenco razpolaga in da ta v pretežnem delu ne predstavlja poslovne skrivnosti stranskega udeleženca (razen v delu, ki se nanaša na priloge določenih elektronskih sporočil). IP je zato pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje korespondenco, s katero razpolaga, pri čemer je predhodno dolžan na dokumentih prekriti varovane osebne podatke in poslovno skrivnost stranskega udeleženca.

ODLOČBA:

Številka: 090-228/2021/7

Datum: 2. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 6. 2021, zoper odločbo družbe SODO d. o. o., Minařikova ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. SODO-278/2021-IK z dne 1. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 18. 6. 2021 se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe družbe SODO d. o. o. št. SODO-278/23021-IK z dne 1. 6. 2021 (v delu, v katerem se nanaša na pisno korespondenco med naročnikom SODO d. o. o. in izvajalcem ….) delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati prosilcu:
   • Dopis št. SODO-273/2021 z dne 28. 5. 2021, brez prilog, pri čemer je dolžan v vrstici »Naš znak:«, prekriti del znaka, ki sledi letnici 2021 in pod vrstico »Pripravil:« prekriti ime, priimek, izobrazbo in podpis;
   • Elektronsko sporočilo z dne Maj 24, 2021, 2:02 PM, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek, izobrazbo, delovno mesto, elektronski naslov, telefonsko, mobilno in faks številko pošiljatelja,
   • Elektronsko sporočilo z dne Maj 24, 2021, 12:51 PM, brez priloge, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in elektronski naslov prejemnika ter mobilno številko pošiljatelja,
   • Elektronsko sporočilo z dne Maj 12, 2021, 6:55 AM, brez prilog, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek, izobrazbo, delovno mesto, elektronski naslov, telefonsko, mobilno in faks številko pošiljatelja,
   • Elektronsko sporočilo z dne Maj 5, 2021, 11:52 AM, brez prilog, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in elektronski naslov prejemnika v vrstici »To:« ter mobilno številko pošiljatelja,
   • Elektronsko sporočilo z dne April 28, 2021, 9:09 PM, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in elektronski naslov pošiljatelja,
   • Elektronsko sporočilo z dne April 28, 2021, 9:18 AM, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in elektronski naslov prejemnika,
   • Elektronsko sporočilo z dne April 23, 2021, 3:39 PM, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek, izobrazbo, delovno mesto, elektronski naslov, telefonsko, mobilno in faks številko pošiljatelja,
   • Elektronsko sporočilo z dne April 23, 2021, 9:10 AM, brez prilog, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in elektronski naslov prejemnika ter mobilno številko pošiljatelja,
   • Elektronsko sporočilo z dne April 7, 2021, 10:00 AM, brez prilog, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in elektronski naslov prejemnika ter mobilno številko pošiljatelja,
   • Elektronsko sporočilo z dne April 1, 2021, 7:59 AM, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in elektronski naslov prejemnika,
   • Elektronsko sporočilo z dne Marec 31, 2021, 9:19 AM, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in elektronski naslov pošiljatelja,
   • Elektronsko sporočilo z dne Marec 31, 2021, 8:09 AM, pri čemer je dolžan prekriti elektronska naslova v vrstici prejemnika in mobilno številko pošiljatelja,
   • Elektronsko sporočilo z dne Marec 16, 2021, 1:24 PM, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in elektronski naslov prejemnika in mobilno številko pošiljatelja.

2. V delu, v katerem je organ dolžan skladno s 1. tč. izreka te odločbe v dokumentih prekriti varovane osebne podatke ter glede prilog elektronskih sporočil pod zaporedno številko 1.4 in 1.10, se pritožba prosilca zavrne.

3. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

4. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 17. 2. 2021 na organ naslovil zahtevo, za dostop do dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje naročila in izvedbe naročila gradnje novega kablovoda 20kV RTP Petišovci – TP Rafinerija, za katerega je bila med SODO d. o. o. in …. sklenjena pogodba št. 55/2020., in sicer podrobneje zahteva:

(1) pozive SODO d. o. o. vsem povabljenim za oddajo ponudbe za gradnjo novega kablovoda 20kV RTP Petišovci – TP Rafinerija,

(2) ponudba izbranega ponudnika …. (celotna ponudbena dokumentacija),

(3) odločitev ali odločitve, s katero oz. s katerimi je SODO d. o. o. odločil o izboru ponudnika,

(4) podpisano pogodbo z izvajalcem …. za izvedbo gradnje novega kablovoda 20kV RTP Petišovci – TP Rafinerija,

(5) vse priloge k pogodbi iz prejšnje točke,

(6) vse morebitne anekse k pogodbi iz 4. točke,

(7) odločbo o imenovanju nadzornika s strani naročnika SODO d. o. o.,

(8) kopije bančnih garancij ali drugih zavarovanj, ki jih je …. predala naročniku,

(9) vse izstavljene račune izvajalca ...,

(10) vse izstavljene mesečne obračunske situacije in končno situacijo izvajalca ...,

(11) dokazila SODO d. o. o. o plačilu situacij izvajalcu del ...,

(12) vso pisno korespondenco med naročnikom SODO d. o. o. in izvajalcem ...

Prosilec bi se z dokumenti želel seznaniti v elektronski obliki, oz. če zavezanec z njimi ne razpolaga v elektronski obliki, v obliki fotokopije.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. SODO-278/2021-IK  dne 1. 6. 2021, in sicer je zahtevi prosilca ugodil tako, da se mu delno omogoči vpogled v dokumentacijo, s katero razpolaga organ, na način, da se prosilcu pošlje na njegov naslov. Organ je v obrazložitvi navedel, da je na podlagi zahteve prosilca izbranega ponudnika povabil k priglasitvi udeležbe v postopku, ta pa jo je priglasil z dopisom z dne 10. 3. 2021. Stranski udeleženec primarno predlaga, da se prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne, saj predstavlja poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Posredovanje točnega podatka o vrsti, količini in ceni posamezne storitve, ki izhaja iz posamezne situacije, bi lahko huje škodovala konkurenčnemu položaju družbe. Posredovanje informacije, kot je zahtevana, tudi ni smiselna iz razloga, ker sta bila tako naročilo kot pogodba in celotna vsebina predmetnega posla v celoti transparentno in javno objavljena. Slednje pomeni, da je že iz podatka o vrednosti javnega naročila in izvedenih izplačil mogoče zadostiti interesu javnosti po seznanitvi s konkretnim poslom. Nenazadnje pa je bila pogodba sklenjena s klavzulo ključ v roke in je torej relevanten izključno podatek o končni vrednosti posla in vrsti storitev.

Organ je ugotovil, da so predmet zahteve prosilca naslednji dokumenti:

- pozivi organa vsem povabljenim za oddajo ponudbe za izgradnjo novega kablovoda,

- ponudba izbranega ponudnika (samo skupna rekapitulacija),

- odločitve, s katerimi je organ odločil o izboru ponudnika,

- podpisana pogodba z izvajalcem za izvedbo gradnje novega kablovoda, s ponudbo izbranega izvajalca (samo skupna rekapitulacija),

- vsi morebitni aneksi k pogodbi,

- odločba o imenovanju nadzornika s strani naročnika,

- kopije bančnih garancij in drugih zavarovanj, ki jih je ponudnik predal naročniku,

- vsi izstavljeni računi izvajalca,

- vse izstavljene mesečne obračunske situacije in končna situacija izvajalca,

- dokazila organa o plačilu situacij izvajalcu,

- vsa pisna korespondenca med naročnikom in organom in izvajalcem.

Organ je ugotovil, da dokumentacija iz 1.-4., 6., 8.-10. alineje predstavlja informacijo javnega značaja. Z dokumentacijo iz 5., 7. in 11. alineje pa organ ne razpolaga. Organ je namreč ugotovil, da ne razpolaga z morebitnimi aneksi, drugimi prilogami k pogodbi 55/2020 ter pisno korespondenco med organom in izvajalcem, zato je zahtevo v tem delu zavrnil, saj ne gre za dokumentacijo, ki bi se nahajala v obliki dokumenta. Enako je organ odločil tudi glede bančnih garancij in drugih zavarovanj, saj teh ni zahteval in zatorej z njimi ne razpolaga. Skladno s prakso IP, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki že obstaja (t. i. kriterij materializirane oblike). Ostale dokumente je organ dolžan poslati prosilcu na podlagi določb ZDIJZ.

Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo, in sicer v delu, ki se nanaša na vso pisno korespondenco med naročnikom in izvajalcem, v zvezi z izvajanjem pogodbe št. 55/2020. Navedel je, da je na podlagi izpodbijane odločbe prejel dokumente, ki se nahajajo v obrazložitvi odločbe pod alinejami 1.-4., 6. in 8-10, v preostalem delu pa je organ zahtevo zavrnil. Organ prosilcu ni posredoval pisne korespondence med naročnikom in izvajalcem, v zvezi z izvajanjem naročila gradnje novega kablovoda, z obrazložitvijo, da ne gre za informacijo, ki bi se nahajala v obliki dokumenta. Prosilec uvodoma ugotavlja, da se odločbe ne da preizkusiti, saj iz izreka ni moč ugotoviti, vpogled v katere dokumente je organ prosilcu zavrnil. Sklicevanje, da zahtevana informacija ne predstavlja informacije, ki bi se nahajala v obliki dokumenta, je očitno zmotna in ne drži. Vsakršna izhodna pošta ali elektronska pošta, naslovljena s strani organa na izvajalca v zvezi z naročilom gradnje novega kablovoda, je nedvomno informacija, ki se pri zavezancu nahaja v obliki dokumenta. Prav tako je dokument tudi vsaka vhodna pošta, naslovljena s strani izvajalca na organ, v zvezi z naročilom izgradnje novega kablovoda. Prosilec navaja, da obstaja pisna korespondenca, ki je organ prosilcu očitno ne želi posredovati. Kot dokaz prosilec prilaga elektronska sporočila med organom in izvajalcem, in sicer: sporočilo izvajalca z dne 29. 9. 2020, 1.10.2020 in 2. 10. 2020. Prosilec pritožbi prilaga dokaz obstoja tovrstne korespondence, s katero razpolaga, prepričan pa je, da obstaja še druga, obsežna korespondenca, ki je predmet njegove zahteve. Prosilec je v postopku priglasil tudi stroške postopka.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. SODO-345/21, ki ga je IP prejel 9. 7. 2021.

IP je po prejemu pritožbe z dopisom št. 090-228/2021/2 z dne 2. 8. 2021 seznanil stranskega udeleženca s prejemom pritožbe, saj iz pritožbene zadeve ni izhajalo, da bi slednje storil že organ.

IP je z dopisom št. 090-228/2021/3 z dne 2. 8. 2021 od organa zahteval tudi posredovanje zahteve prosilca, vročilnice in celotne dokumentacije, ki je bila predmet zahteve prosilca, saj je organ odstopil zgolj korespondenco iz obdobja od 16. 3. 2021 – 14. 6. 2021, prosilec pa je izkazal tudi obstoj predhodne korespondence (iz obdobja od 29. 9. 2020 – 2. 10. 2020). IP je dodatno dokumentacijo od organa prejel z dopisom z dne 19. 8. 2021.

IP je dne 30. 8. 2021 prejel tudi odgovor stranskega udeleženca na pritožbo, v kateri je stranski udeleženec predlagal, da IP pritožbo prosilca zavrne kot neutemeljeno. Stranski udeleženec je navedel, da informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom opredeljuje 4.a člen ZDIJZ. Kljub temu, da je organ izvajalec javne službe in da so mu bila podeljena javna pooblastila, pa stranski udeleženec ni v državni lasti ali lasti samoupravne lokalne skupnosti, temveč je gospodarska družba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost (1. odst. 3. člena ZGD-1). Posredovanje točnega podatka o vrsti, količini in ceni posamezne storitve, ki izhaja iz posamezne situacije, bi lahko huje škodovalo konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca. Z dostopom do zahtevanih dokumentov bi se stranskega udeleženca postavilo v konkurenčno slabši položaj, saj je vlagatelj zahteve konkurent in bi lahko tako podatek o doseženi ceni, kot tudi druge dokumente, uporabil pri vseh drugih ponudbah in poslih, s tem pa spravil stranskega udeleženca v konkurenčno slabši položaj. Po določbi 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja javno dostopne pravnim in fizičnim osebam, to načelo prostega dostopa pa je omejeno z izjemami, ki jih predvideva 6. člen ZDIJZ. V skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju ZPosS), ki je začel veljati 20. 4. 2019. Presoja poslovne skrivnosti se tako mora skladati z materialnim pravom, ki je veljal v času, ko je dokument nastal, kar upoštevaje datum objave javnega naročila in datum posredovanja dokumentacije organu pomeni, da je potrebno za presojo poslovne skrivnosti uporabiti določila ZPosS. V predmetni zahtevi gre za informacije, ki nedvomno izkazujejo poslovne informacije, saj je stranski udeleženec družba, ki deluje na trgu. Posredovanje informacije kot je zahtevana pa tudi ni smiselno iz razloga, ker je bilo tako javno naročilo kot pogodba in celotna vsebina predmetnega posla v celoti transparentno in javno objavljena. Slednje pomeni, da je že iz podatka o vrednosti javnega naročila in izvedenih izplačil mogoče zadostiti interesu javnosti po seznanitvi s konkretnim poslom, nenazadnje pa je bila pogodba št. 55/2020 sklenjena s klavzulo ključ v roke in je torej relevanten izključno podatek o končni vrednosti posla in vrsti storitev. Upoštevaje 659. člen OZ in 34. člen PGU klavzula »cena na ključ« pomeni, da določena pogodbena cena obsega tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Navedeno pomeni, da je cena določena v skupnem znesku za celoten objekt, zato končni obračun ostaja enak, ne glede na opravljena ali neopravljena dela izvajalca oziroma podizvajalca. Skladno z navedenim stranski udeleženec meni, da zahtevana dokumentacija ne sodi med informacije javnega značaja, saj gre za poslovno skrivnost stranskega udeleženca skladno z določbami ZGD-1.

Stranski udeleženec je kot bistveno izpostavil tudi dejstvo, da je stranka v sodnem postopku, kar predstavlja izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razkritje zahtevane elektronske korespondence bi po mnenju stranskega udeleženca lahko škodovalo izvedbi postopka, saj je dokazni postopek treba izvesti brez prejudiciranja in brez vplivanja na stališča udeležencev postopka. Izvesti je treba vse naroke, zaslišati priče, izvesti dokaze. Razkritje dokumentov bi po mnenju stranskega udeleženca lahko vplivalo na končna stališča udeležencev postopka. Stranski udeleženec izpostavlja tudi dejstvo, da je prosilec po prepričanju stranskega udeleženca pooblaščenec gospodarske družbe ..., kot je to razvidno iz kopije priložene elektronske korespondence med gospodarsko družbo ... in stranskim udeležencem. V kolikor temu ni tako, pa stranskemu udeležencu ni jasno, na podlagi česa vlagatelj zahteve razpolaga s tovrstno elektronsko korespondenco, natisnjeno s strani gospodarske družbe ... Po prepričanju stranskega udeleženca zato želi sedaj družba ... po pooblaščencu (ki pa ni ista oseba kot pooblaščenec za zastopanje pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v zadevi opr. št. … zoper stranskega udeleženca) izkoristiti pravico dostopa do informacij javnega značaja in priti do dokumentov, s katerimi ne razpolaga. Ker je torej predmetni pravdni postopek še v teku, po prepričanju stranskega udeleženca, obstoji izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru zahtevani dokument (pisna korespondenca) vsebuje podatke, ki predstavljajo navedbe strank, pri čemer je treba poudariti, da lahko stranke svoje navedbe in zahtevke še dopolnjujejo, spreminjajo in tudi umaknejo. Ce bi se javnost v tej fazi postopka seznanila z vsebino zahtevanega dokumenta, bi lahko nastala škoda za izvedbo postopka, saj bi razkritje v javnosti lahko vplivalo npr. na izjave prič in na splošno zavarovanje dokazov v postopku. Po prepričanju stranskega udeleženca bi z razkritjem zahtevanega dokumenta - pisne korespondence med stranskim udeležencem in zavezancem nastala škoda za izvedbo poštenega in nepristranskega sodnega postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v delu, ki se nanaša na dostop do pisne korespondence med naročnikom SODO d. o. o. in izvajalcem ... (tč. 12 zahteve prosilca), ne pa tudi glede preostale dokumentacije, o kateri je odločal organ. Glede na to, da niti prosilec niti stranski udeleženec nista vložila pritožbe zoper izpodbijano odločbo v preostalem delu, dostop do preostale dokumentacije (1-11. tč. zahteve prosilca) ni predmet tega pritožbenega postopka.

ZDIJZ v 1. in 1.a členu razločuje med dvema vrstama zavezancev za dostop do informacij javnega značaja, in sicer med državnimi organi, organi lokalnih skupnosti, javnimi agencijami, javnimi skladi in drugimi osebami javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (t. i. organi) in med poslovnimi subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, tj. gospodarskimi družbami in drugimi pravnimi osebami zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava. Družba SODO d. o. o. je v Register zavezancev za informacije javnega značaja[1], ki ga vodi AJPES, vpisana po obeh podlagah, tj. tako kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava, kot druga oseba javnega prava. Kadar je zavezanec zavezan po obeh pravnih podlagah, se zanj uporabljajo določila, ki veljajo za organe po 1. členu ZDIJZ. Tako se tudi za definicijo informacije javnega značaja uporablja definicija, ki velja za organe (po 4. členu ZDIJZ), saj je ta širša in zajema tudi vse tiste informacije, ki predstavljajo informacijo javnega značaja za poslovne subjekte (4.a člen ZDIJZ). Glede na navedeno je navedba stranskega udeleženca, da je organ v konkretnem primeru zavezan zgolj za posredovanje tistih dokumentov, kot jih določa definicija 4.a člena ZDIJZ, nepravilna in je materialnopravno neutemeljena.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Predmet presoje pritožbenega postopka

Predmet tega postopka je korespondenca med naročnikom SODO d. o. o. in izvajalcem ..., tj. pisna oz. elektronska sporočila, ki se nanaša na postopek oddaje naročila in izvedbe naročila gradnje novega kablovoda 20kV RTP Petišovci – TP Rafinerija.

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevano dokumentacijo. Organ je namreč v odločbi navedel, da ne razpolaga s pisno korespondenco med njim in izvajalcem ..., zato je v tem delu zahtevo zavrnil, saj ne gre za informacijo, ki bi se nahajala v obliki dokumenta, ki ga je izdelal organ sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Hkrati je organ ob odstopu pritožbe, z dopisom št. SODO-345/21 z dne 5. 7. 2021, IP odstopil tudi dokumente, ki se nanašajo na komunikacijo med naročnikom SODO d. o. o. in izvajalcem ... IP je ob vpogledu v dokumente ugotovil, da gre za dopise in elektronska sporočila iz obdobja med 16. 3. 2021 – 14. 6. 2021, kjer sta bila bodisi naslovnik, bodisi pošiljatelj družba ... in družba SODO d. o. o. (oz. posamezniki, ki so zaposleni pri navedenih družbah), vsebina dokumentacije pa se je nanašala na izgradnjo predmetnega kablovoda, kar ustreza zahtevi prosilca iz 12. točke. IP je posledično ugotovil, da navedba organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ni bila utemeljena.

Glede na to, da je prosilec v pritožbi dokazoval obstoj dodatnih elektronskih sporočil, ki ustrezajo njegovi zahtevi, in sicer z dne 29. 9. 2020 - 2. 10. 2020, ki jih organ ni odstopil IP, je IP na podlagi dodatnega poziva z dne 2. 8. 2021 od organa zahteval posredovanje celotne pisne korespondence med naročnikom SODO d. o. o. in izvajalcem ... Organ je IP dne 16. 8. 2021 poslal dodatno dokumentacijo.

Iz pregleda posredovane dokumentacije izhaja, da je organ IP odstopil preko sto dopisov in elektronskih sporočil ter pogodbe, anekse, priloge, ponudbe, račune, obračunske situacije, vendar celotna posredovana dokumentacija ne predstavlja dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka.

IP je kot predmet pritožbenega postopka štel le tista elektronska sporočila, ki so nastala do dne 1. 6. 2021, ko je organ izdal izpodbijano odločbo, saj organ z odločbo ni mogel odločiti o dokumentih, ki so nastali po navedenem datumu. IP posledično ni odločal o posredovani korespondenci, ki je nastala po 1. 6. 2021, saj je pri odločanju o pritožbi vezan na presojo zakonitosti izdane odločbe in na trenutek, ko je organ izdal odločbo, kar pomeni, da je odločal zgolj o tisti dokumentaciji, ki je v času izdaje odločbe že obstajala.

IP kot predmet pritožbenega postopka ni štel tistih elektronskih sporočil, ki predstavljajo komunikacijo med posamezniki znotraj organa, oz. komunikacijo med organom in tretjimi subjekti, saj je prosilec izrecno zahteval korespondenco med organom in stranskim udeležencem, ne pa tudi korespondence med organom in drugimi subjekti. IP je tako odločal le o tistih elektronskih sporočilih, kjer je bil med pošiljatelji naveden organ (ali zaposleni pri organu), med prejemniki pa stranski udeleženec (ali zaposleni pri njemu), oz. obratno.

Ob pregledu dokumentacije je IP ugotovil, da se je številna dokumentacija podvajala oz. da je bilo isto elektronsko sporočilo IP posredovano večkrat. Določena elektronska sporočila so se v dokumentaciji nahajala samostojno, in hkrati tudi v nizu več elektronskih sporočil, ki vsebujejo osnovno elektronsko sporočilo in v nadaljevanju še vso predhodno korespondenco, na katero osnovno elektronsko sporočilo odgovarja. Ob pregledu dokumentacije je IP tako izločil vsa tista sporočila, za katera je lahko brez dvoma ugotovil, da se med sporočili podvajajo oz. pojavljajo večkrat.

Določen del dokumentacije je vseboval tudi priponke oz. priloge. IP je o prilogah odločal le v tistem primeru, ko v priponki ni bila dokumentacija, ki jo je prosilec zahteval v okviru preostalih točk svoje zahteve (npr. mesečne obračunske situacije). IP namreč ugotavlja, da prosilec ne more večkrat zahtevati istega dokumenta, oz. da mu je organ dolžan dokument, ki sodi pod različne točke njegove zahteve, posredovati le enkrat. Priloge oz. priponke, ki se vsebinsko nanašajo na tiste dele zahteve prosilca, v katerih je bilo prosilcu ugodeno, glede na navedeno niso del tega pritožbenega postopka, so pa del tega postopka tiste priloge, o katerih organ v okviru odločanja o preostalih delih zahteve prosilca, ni odločal.

IP na tej točki pojasnjuje, da je dokumente dobil v fizični obliki (fotokopija oz. izpis iz elektronskega sistema), zato je o odločal o dokumentu v obliki, kot mu je bil posredovan. IP to izpostavlja zato, ker je tudi delni dostop do dokumenta presojal na podlagi prejetih dokumentov. Pri elektronskih sporočilih je namreč splošno znano dejstvo, da jih je mogoče natisniti bodisi na način, da so razvidni podatki iz glave oz. noge sporočila (pošiljatelj, prejemnik, podatki pošiljatelja v podpisu sporočila), ali brez njih. IP je organu naložil, da izvede delni dostop in prekrije tiste podatke, kot so izhajali iz prejete dokumentacije. IP na tej točki še pojasnjuje, da so bile priloge elektronskih sporočil IP sicer posredovane, vendar iz elektronskih sporočil ni izhajalo, ali prilogo vsebujejo ali ne (sporočila so bila brez ikone sponke ali ikon priponk), zato je IP ugotavljal, katera priloga pripada kateremu sporočilu, na podlagi proučitve vsebine samega sporočila.

Predmet pritožbenega postopka, po pregledu celotne dokumentacije je torej en dopis in 13 elektronskih sporočil, in sicer:

(1) Dopis št. SODO-273/2021 z dne 28. 5. 2021,

(2) Elektronsko sporočilo z dne Maj 24, 2021, 2:02 PM,

(3) Elektronsko sporočilo z dne Maj 24, 2021, 12:51 PM,

(4) Elektronsko sporočilo z dne Maj 12, 2021, 6:55 AM,

(5) Elektronsko sporočilo z dne Maj 5, 2021, 11:53 AM,

(6) Elektronsko sporočilo z dne April 28, 2021, 9:09 PM,

(7) Elektronsko sporočilo z dne April 28, 2021, 9:18 AM,

(8) Elektronsko sporočilo z dne April 23, 2021, 3:39 PM,

(9) Elektronsko sporočilo z dne April 23, 2021, 9:10 AM,

(10) Elektronsko sporočilo z dne April 7, 2021, 10:00 AM,

(11) Elektronsko sporočilo z dne April 1, 2021, 7:59 AM,

(12) Elektronsko sporočilo z dne Marec 31, 2021, 9:19 AM,

(13) Elektronsko sporočilo z dne Marec 31, 2021, 8:09 AM,

(14) Elektronsko sporočilo z dne Marec 16, 2021, 1:24 PM.

IP ugotavlja, da priloge vsebujejo dokumenti pod zaporednimi številkami 1, 3, 4, 5, 9 in 10. Predmet pritožbenega postopka, iz razlogov navedenih predhodno, niso priloge k dopisu oz. sporočilom pod št. 1, 3, 4 in 9. IP je kot del pritožbenega postopka presojal priloge k sporočilu pod zaporedno št. 5 in 10, saj ne gre za priloge oz. dokumente, glede katerih bi organ odločil v okviru presoje preostalih točk iz zahteve prosilca.

IP na tej točki še pojasnjuje, da je organ določeno dokumentacijo odstopil IP skupaj z odstopom pritožbe, preostalo dokumentacijo pa na podlagi poziva IP. Organ je ob odstopu dokumentacije na podlagi poziva IP navedel, da prilaga celotno dokumentacijo, s katero razpolaga v predmetni zahtevi. IP je posledično odločil zgolj o tistih elektronskih sporočilih, ki jih je od organa prejel v okviru odstopa dokumentacije. Iz pregleda dokumentacije namreč izhaja, da je elektronska sporočila v imenu organa pošiljal oz. prejemal posameznik, ki je pri organu zaposlen. IP nima pristojnosti, da bi pregledoval zasebne elektronske predale fizičnih oseb, posledično IP morebitnih dokumentov, izven teh, ki jih je od organa prejel, v predmetnem postopku ni presojal in zato tudi niso predmet tega pritožbenega postopka.

O izjemi varstva poslovne skrivnosti

Stranski udeleženec je na prvi stopnji zatrjeval obstoj poslovne skrivnosti, do česar se organ v izpodbijani odločbi, razen tega da je navedbe stranskega udeleženca povzel, vsebinsko ni opredelil. V odgovoru na pritožbo prosilca, je stranski udeleženec še vedno vztrajal, da zahtevana dokumentacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost, zato je IP v nadaljevanju preverjal, ali je podana izjema iz 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Na podlagi 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD-1) se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Glede na to, da je predmetna korespondenca nastala v letu 2020 in 2021, torej v času veljavnosti Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), je IP poslovno skrivnost presojal po tem zakonu.

Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

1)         je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

2)         ima tržno vrednost;

3)         imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prvega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (tako drugi odstavek 2. člena ZPosS).

Glede na navedeno so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

IP je v nadaljevanj presojal predmetno korespondenco z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki kumulativno opredeljujejo poslovno skrivnost.

IP ugotavlja, da je prosilec zahteval korespondenco, ki v pretežni meri predstavlja spremljajoči dopis k posredovani dokumentaciji, usklajevanje glede posredovane dokumentacije usklajevanja terminov, usklajevanje sestankov  ipd. Vsebina zahtevane korespondence posledično ne predstavlja informacije, ki bi lahko imela tržno vrednost. IP namreč ni presojal pogodb, aneksov, računov, obračunskih situacij in drugih dragocenih poslovnih informacij, saj slednje ni predmet tega postopka, temveč zgolj pisno komunikacijo med organom in stranskim udeležencem. Navedene dokumentacije posledično po vsebini ni mogoče šteti za informacije, ki bi predstavljale skrivnost ali imeli tržno vrednost za stranskega udeleženca. Poslovna skrivnost namreč pomeni določeno strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V primeru usklajevanja terminov za sestanek, za primopredajo poslov, spremnega dopisa ob pošiljanju dokumentacije, pa ni mogoče govoriti, da gre za informacije, ki uživajo varstvo poslovne skrivnosti oz. da gre za informacije, glede katerih obstaja legitimni interes, da so še naprej zaupne, oz. pričakovanje, da se ohrani takšna zaupnost. Opredelitev poslovne informacije posledično izključuje nepomembne informacije, znanja in spretnosti, ki jih zaposleni pridobijo v okviru običajnih službenih nalog.

IP opozarja tudi, da korespondenca v manjšem delu vsebuje tudi informacije glede usklajevanja in priznavanja stroškov iz priloženih obračunov in situacij, vendar je IP v tem delu upošteval dejstvo, da gre za informacije, ki so povezane s porabo javnih sredstev. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da ne glede na obstoj morebitne izjeme (torej tudi ne glede na obstoj morebitne poslovne skrivnosti), se prosilcu dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. IP namreč ne more spregledati dejstva, da sta organ in stranski udeleženec sklenila pogodbo za izgradnjo kablovoda, ki je nesporno povezana s porabo javnih sredstev, saj je organ, kot naročnik in oseba javnega prava, dolžan plačati stranskemu udeležencu, kot izvajalcu, protivrednost opravljenih del. Dogovori in usklajevanja med organom in stranskim udeležencem glede izvrševanja sklenjene pogodbe in usklajevanja priznanih stroškov, je treba šteti kot informacije o porabi javnih sredstev, glede katerih izvajalec, ki je sklenil pogodbo z osebo javnega prava, ne more pričakovati enake stopnje varstva poslovne skrivnosti, kot bi jo lahko pričakoval, če bi pogodbo sklenil z zasebnopravnim subjektom.

Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javni sredstev) je v postopku dostopa do informacij javnega značaja treba razlagati široko (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Upravno sodišče je v citirani sodbi tudi navedlo, da ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali zasebnega prava. Vsakdo ima namreč pravico vedeti, kako se razpolaga z javnimi sredstvi, ne glede na to, ali je drug partner v nekem poslu, kjer javnopravni subjekt razpolaga z javnimi sredstvi, oseba javnega prava ali zasebnopravni subjekt. ZDIJZ namreč v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ne določa, da podatki o porabi javnih sredstev ne bi bili javni v primeru, ko bi se javna sredstva porabljala v razmerju do nekega subjekta, ki ni oseba javnega prava, kar poenostavljeno z drugimi besedami pomeni, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni.

IP posledično zavrača navedbe stranskega udeleženca, da se interesu javnosti zadosti že z objavo javnega naročila, pogodbe in vsebine predmeta posla, ter da je javen zgolj podatek o končni vrednosti posla in vrsti storitev. Praksa IP in Upravnega sodišča je namreč glede zagotavljanja transparentnosti informacij, nastalih v zvezi z izvajanjem sklenjenih pogodb, ki so neposredno povezane s porabo javnih sredstev, bistveno širša. Prosilec se ima tako pravico seznaniti z vsemi informacijami, nastalimi v povezavi z izvajanjem sklenjene pogodbe, razen s tistimi, glede katerih je mogoče utemeljeno zatrjevati obstoj določene izjeme po ZDIJZ. IP je ugotovil, da predmetna korespondenca (razen v delu, kot bo navedeno v nadaljevanju) ne predstavlja poslovne skrivnosti, kar pomeni, da predstavlja vsebina dokumentacije prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki je dostopna vsakemu zainteresiranemu prosilcu.

IP na tej točki izpostavlja tudi tretji odstavek 2. člena ZPosS, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. Informacij o porabi javnih sredstev, tako ni mogoče šteti za poslovno skrivnost stranskega udeleženca.

Je pa IP sledil stranskemu udeležencu v delu, ki se nanaša na dostop do prilog (ne pa tudi vsebine spremnega sporočila) elektronskega sporočila z dne Maj 5, 2021, 11:53 AM in April 7, 2021, 10:00 AM. IP je namreč ugotovil, da je stranski udeleženec navedenim elektronskim sporočilom priložil dokumentacijo, ki izhaja iz njegovega poslovnega sodelovanja s tretjimi subjekti, glede katere ima stranski udeleženec upravičen interes, da jo varuje kot svojo poslovno skrivnost, ki zanj predstavlja tudi določeno tržno vrednost.

O izjemi varstva sodnega postopka

Stranski udeleženec je v odgovoru na pritožbo zatrjeval tudi obstoj izjeme varstva sodnega postopka, zato je IP v nadaljevanju presojal navedeno izjemo. IP ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi do navedene izjeme ni opredelil.

Pri izjemi varstva sodnega postopka se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka (8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta torej določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo, če sta podana kumulativno.

V zvezi z utemeljevanjem pogojev za izpolnitev navedene izjeme IP poudarja, da je treba izhajati iz prosilčeve zahteve in posledično iz narave zahtevanih dokumentov. Predmet prosilčeve zahteve je korespondenca, ki v pretežnem delu predstavlja običajno poslovno korespondenco (spremna pisma, usklajevanje terminov, usklajevanje sestankov ipd.).

Predmetna korespondenca po svoji naravi, kot tudi vsebini, ne predstavlja dokumentov, ki bi bili sestavljeni ali pridobljeni zaradi sodnega postopka. Stranski udeleženec je navedel, da je pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v teku sodni postopek zaradi plačila določenega zneska, v katerem je stranski udeleženec tožena stranka. IP ugotavlja, da tožeča stranka v navedenem postopku ni organ, temveč tretja gospodarska družba. Zgolj dejstvo, da se predmet navedenega sodnega postopka posredno povezan z izgradnjo predmetnega kablovoda, ne pomeni, da je vsak dokument, ki je nastal v povezavi z izgradnjo kablovoda, avtomatično dokument, ki se varuje z izjemo varstva sodnega postopka. Ob pregledu vsebine zahtevane dokumentacije IP ugotavlja, da ta po sami naravi ne more predstavljati vsebine dokumentov, ki bi bili sestavljeni ali pridobljeni zaradi sodnega postopka, saj je bila nedvomno sestavljena zaradi drugačnih namenov. Stranski udeleženec tudi ni zatrjeval ali izkazal, da gre za informacije, ki predstavljajo del dokumentacije iz sodnega postopka, temveč je njegova argumentacija ostala na pavšalni in hipotetični ravni. Takšne široke razlage izjeme varstva sodnega postopka IP ne more upoštevati, saj je izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja treba upoštevati ozko, kar pomeni, da morebitne, pavšalne in hipotetične situacije, ki bi privedle do tega, da bi določena dokumentacija postala del sodnega postopka ali morebiti vplivala na postopek, IP ne more šteti kot relevantne za obstoj zatrjevane izjeme. V postopku po ZDIJZ je treba namreč jasno in nedvoumno izkazati, da je konkretni dokument nastal za potrebne konkretnega sodnega postopka, da se nahaja v sodnem spisu, da postopek še teče in da bi razkritje tega dokumenta škodovalo izvedbi samega postopka. Če bi IP sledil razlagi stranskega udeleženca, noben dokument ne bi predstavljal prosto dostopne informacije javnega značaja, saj lahko vsak dokument potencialno postane del nekega sodnega postopka. Ob upoštevanju vsebine samih dokumentov in njihovega namena, je IP ugotovil, da ni izpolnjen že prvi od dveh, kumulativnih pogojev, potrebnih za obstoj zatrjevane izjeme. Ker ni izpolnjen že prvi od pogojev za obstoj predmetne izjeme, se IP posledično ni opredeljeval do škodnega testa.

IP je kot pravno irelevantne štel tudi navedbe in domneve stranskega udeleženca glede namena, zakaj želi prosilec pridobiti zahtevano dokumentacijo in v kakšni vlogi nastopa, saj je slednje za odločanje o tem, ali je dokumentacija prosto dostopna javnosti, irelevantno. Posebne okoliščine konkretnega prosilca namreč v postopku dostopa do informacij javnega značaja niso pomembne, saj se dostop do dokumentacije presoja po načelu erga omnes, tj. načelu univerzalnega prosilca. V postopku po ZDIJZ se namreč ne presoja, ali je dokument prosto dostopen za konkretnega prosilca, temveč ali je prosto dostopen za kogarkoli, kar posledično pomeni, da specifične okoliščine posameznega prosilca, za odločitev o dostopu do zahtevane dokumentacije, v postopku po ZDIJZ niso relevantne

V okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti, je IP v nadaljevanju presojal, ali v zvezi z zahtevanima dokumentoma obstaja katera od drugih izjem in 5. a in 6. člena ZDIJZ.

O izjemi varstva osebnih podatkov

ZDIJZ pri ugotavljanju izjeme varstva osebnih podatkov napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t. i. varovanega osebnega podatka. Povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je bilo tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka, v členu 4, pododstavek določa, da pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

IP je ugotovil, da zahtevana korespondenca vsebuje osebne podatke (imena, priimke, izobrazbe, podpise, elektronske naslove, telefonske številke idr.), pri čemer so nekateri izmed teh podatkov varovani osebni podatki. Varovani osebni podatki so namreč vsi osebni podatki zaposlenih pri gospodarskih družbah, saj ne gre za javne uslužbence, hkrati pa tudi ne gre za osebe, ki bi bile v AJPES javne, kot npr. direktor ali prokurist. Ker podlage za razkritje osebnih podatkov posameznikov, ki so zaposleni v zasebnem sektorju, v konkretnem primeru ni bilo mogoče najti, jih je IP štel kot varovane.

IP je zato v 1. tč. izreka odločbe organu naložil posredovanje dopisa in elektronskih sporočil na način, da organ z uporabo instituta delnega dostopa (7. čl. ZDIJZ) v dopisih in elektronskih sporočilih prekrije vse tiste podatke, za katere ne obstaja podlaga za razkritje.

Navedeni dokumenti pa hkrati vsebujejo tudi določene nevarovane osebne podatke, in sicer imena in priimke posameznikov, ki so javno objavljeni v AJPES (direktorji družb), ter kontaktni podatki teh oseb, ki so javno objavljeni na spletu (elektronski naslovi), za katere obstaja podlaga za razkritje v drugem odstavku 106. člena ZVOP-1.

Sklepno

IP je na podlagi vsega zgoraj navedenega pritožbi prosilca delno ugodil, ker je ugotovil, da je treba zadevo delno rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe.

Prvi odstavek 114. člena ZUP določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če je v takem primeru katera od strank deloma zmagala s svojim zahtevkom, trpi del stroškov v sorazmerju s tistim delom svojega zahtevka, s katerim ni zmagala. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov. V pritožbenem postopku sta tako prosilec kot stranski udeleženec priglasila stroške. Glede na to, da je prosilec v pretežnem delu uspel, stranski udeleženec pa je izjemo poslovne skrivnosti uspešno zatrjeval zgolj v manjšem delu vložene zahteve, je IP odločil, da skladno s  114. členom ZUP vsaka stranka krije svoje stroške postopka, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe,.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški postopka, kot izhaja iz 4. tč. izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

[1] https://www.ajpes.si/RZIJZ/.