prosilec - Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokazil o izobrazbi in zasedbi delovnega mesta  predsednika Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici.  Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.  

ODLOČBA:

Številka: 090-227/2021/2

Datum: 5. 8. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 2. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 6. 2021, zoper odločitev Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, Bazoviška 22, 6250 Ilirska Bistrica (v nadaljevanju organ), št. Su 107/2021-15 z dne 2. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 28. 6. 2021 zoper odločitev Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, št. Su 107/2021-15 z dne 2. 6. 2021, se zavrne.

1. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 20. 5. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje fotokopij potrdil za …, predsednika Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, in sicer:

• fotokopije opisa del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji delovnih mest organa,
• diplomo o zaključeni (pravni) izobrazbi,
• potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) v letu..,
• potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe,
• potrdilo o opravljenem izpitu iz sodnega reda,
• overjeno potrdilo, da …, okrožni sodnik, ni v sorodstvenem razmerju z …, višjo sodnico na Višjem sodišču v Ljubljani.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z dopisom št. Su 107/2021-15 z dne 2. 6. 2021, s katerim je zahtevo v celoti zavrnil. Organ je navedel, da ne razpolaga z zahtevanimi potrdili oz. diplomo, prav tako z njimi tudi ne razpolaga Okrožno sodišče v Kopru, niti Okrajno sodišče v Kopru, saj gre za premestitev sodnika in ne na novo izvoljenega sodnika. Organ je še pojasnil, da so sodniki funkcionarji, zato za njih ne velja Akt o sistemizaciji delovnih mest, kot za javne uslužbence, temveč sodniki izvajajo sodno oblast po zakonu. Pravnikom z opravljenim PDI, pa tudi ni potrebno opraviti še izpita iz poznavanja določil sodnega reda. Organ je še navedel, da ne vodi podatkov o sorodstvenih razmerjih med sodniki, zato tudi ne more izdati overjenega potrdila o sorodstvenih razmerjih.

Dne 28. 6. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper sklep št. 107/2021-16 z dne 2. 6. 2021 in povzel odločitev organa v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 20. 5. 2021, pri čemer je navedel, da je okrožnega sodnika … potrebno »popraviti«, ker ni izkazal, da je pooblaščena oseba za dajanje informacij javnega značaja pri organu. Po mnenju prosilca je tudi neresnična informacija o sorodstvenih razmerjih med okrajno sodnico … Prosilec IP predlaga, da razveljavi Sklep št. Su 107/2021-16 z dne 2. 6. 2021, v zvezi z zahtevo za izločitev sodnice …, da v roku treh dni izvrši izbris predloga »vpis zaznambe osebnega stanja ali stečaja v zemljiško knjigo, naloži organu posredovanje notarsko overjenega potrdila o izbrisu zadeve javne uslužbenke … z dne 30. 11. 2020 in zadeve … z dne 4. 3. 2020, posredovanje potrdila, da predsednik Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici ni napredoval z delovnega mesta iz Okrožnega sodišča v Kopru, ne z Okrajnega sodišča v Kopru, ali iz drugega sodniškega mesta, na podlagi razporeda ustreznega sodišča v Sloveniji, potrdila, da zanj ne velja Akt o sistemizaciji delovnih mest organa ter natančna navedba poimenskega akta o njegovi zaposlitvi, da se mu posreduje potrdilo, da je pridobil diplomo pravne izobrazbe, ki vključuje poznavanje določil sodnega reda in izvršilnega postopka, potrdilo, da ne bo »pristajal na korupcijo« pri organu, če bo podrejeni »priznal« sorodstvena razmerja s sodnikom drugega sodišča v Sloveniji, notarsko overjeno potrdilo, da ni v sorodstvenem razmerju z …, višjo sodnico na Višjem sodišču v Ljubljani. Prosilec zahteva, da se iz odločanja v tej zadevi izločijo Informacijska pooblaščenka, namestnica Informacijske pooblaščenke in z njima povezane osebe pri IP. Prosilec zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Organ odločitve po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, z dopisom št. Su 107-2021-23 z dne 5. 7. 2021, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil v reševanje IP.  

Po pregledu pritožbe IP ugotavlja, da se vsebina tega pritožbenega postopka nanaša na odločitev organa št. Su 107/2021-15 z dne 2. 6. 2021, s katero je organ odločil o zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 20. 5. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev) in ne na sklep št. 107/2021-16 z dne 2. 6. 2021, ki se nanaša na zahtevo za izločitev sodnice.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločitvi odločil o zahtevi prosilca z dne 20. 5. 2021. V njej je prosilec zahteval potrdila za …, predsednika Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, in sicer:

• fotokopije opisa del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji delovnih mest organa,
• diplomo o zaključeni (pravni) izobrazbi,
• potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) v letu..,
• potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe,
• potrdilo o opravljenem izpitu iz sodnega reda,
• overjeno potrdilo, da …, okrožni sodnik, ni v sorodstvenem razmerju z …, višjo sodnico na Višjem sodišču v Ljubljani.

IP ob tem pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločitvijo. Odločanje IP preko zahteve z dne 20. 5. 2021 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Ob tem IP še opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 20. 5. 2021 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do na novo zahtevanih dokumentov v pritožbi z dne 28. 6. 2021, torej do zahteve za posredovanje notarsko overjenega potrdila o izbrisu zadeve javne uslužbenke … z dne 30. 11. 2020 in zadeve … z dne 4. 3. 2020, posredovanje potrdila, da predsednik Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici ni napredoval z delovnega mesta iz Okrožnega sodišča v Kopru, ne z Okrajnega sodišča v Kopru, ali iz drugega sodniškega mesta, na podlagi razporeda ustreznega sodišča v Sloveniji, potrdilo, da zanj ne velja Akt o sistemizaciji delovnih mest organa ter natančna navedba poimenskega akta o njegovi zaposlitvi, potrdilo, da je pridobil diplomo pravne izobrazbe, ki vključuje poznavanje določil sodnega reda in izvršilnega postopka, potrdilo, da ne bo »pristajal na korupcijo« pri organu, če bo podrejeni »priznal« sorodstvena razmerja s sodnikom drugega sodišča v Sloveniji, saj navedeno ni bilo predmet odločanja v tem postopku.

IP dalje ugotavlja, da prosilec v pritožbi z dne 28. 6. 2021 prereka tudi Sklep št. Su 107/2021-16 z dne 2. 6. 2021 in v pritožbi navaja dejstva in okoliščine glede drugih postopkov vodenih pri organu, ki pa se ne nanašajo na pristojnosti IP in postopek dostopa do informacij javnega značaja, posledično za ta postopek niso relevantna, zato se IP do njih ni opredelil in jih tudi ni podrobneje povzel. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga s potrdili za …, predsednika Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, in sicer:

• fotokopijo opisa del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji delovnih mest organa,
• diplomo o zaključeni (pravni) izobrazbi,
• potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) v letu…,
• potrdilom o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe,
• potrdilom o opravljenem izpitu iz sodnega reda,
• overjenim potrdilom, da …, okrožni sodnik, ni v sorodstvenem razmerju z …, višjo sodnico na Višjem sodišču v Ljubljani.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati, niti prosilec od organa ne more zahtevati ukrepanja oz. drugega aktivnega ravnanja, npr. da organ nekaj ugotovi, poda izjavo, se opredeli do določene tematike, nekaj komentira,…., saj navedeno ne more biti predmet pritožbe po ZDIJZ. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje postopanja organa v drugih postopkih izven postopka odločanja o dostopu do informacij javnega značaja.

Po pregledu spisovne dokumentacije in upoštevaje predhodno navedeno, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP je preveril tudi zakonske določbe, ki se nanašajo na vodenje osebnih evidenc sodnikov v Zakonu o sodiščih ( Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE, v nadaljevanju ZS), ki v 78. členu določa, da centralno kadrovsko evidenco za sodnike in javne uslužbence sodišč upravlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije. V četrtem odstavku 78. člena je določeno, da se zbirka dokumentov, ki se nanašajo na osebne in druge podatke sodnikov, obdeluje na sodišču, na katerem sodnik opravlja sodniško službo oz. na katerem javni uslužbenec dela, lahko pa tudi v centralni kadrovski evidenci. Na podlagi navedenih določb IP ugotavlja, da ne obstaja zakonska podlaga, na podlagi katere bi organ moral razpolagati s fotokopijo diplome, potrdilom o opravljenim PDI ali drugimi zahtevanimi potrdili. Da mora vsak izvoljeni sodnik imeti opravljeno diplomo o zaključeni pravni izobrazbi in opravljenem pravniškem izpitu (PDI) pa izhaja že iz 8. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve in 36/19 – ZDT-1C), kjer so navedeni pogoji za izvolitev sodnika in imenovanja na sodniško mesto. IP tudi ne dvomi v navedbe organa, da ta ne razpolaga z Aktom o sistemizaciji delovnih mest za navedenega sodnika, saj slednji ni javni uslužbenec, temveč funkcionar, ki je izvoljen s potrditvijo v Državnem zboru. Prav tako ni nobene zakonske podlage, da bi organ moral voditi evidenco sorodstvenih razmerij med sodniki in prosilcu posredovati overjeno potrdilo, da …, okrožni sodnik, ni v sorodstvenem razmerju z …, višjo sodnico na Višjem sodišču v Ljubljani. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih dokumentov, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, za potrebe prosilca pa jih tudi ni dolžan pridobivati od drugih organov, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, da pa so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti (organ je o zahtevi prosilca odločil z dopisom, namesto z odločbo), ki pa za ta postopek niso bistvene, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka