Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Družba za svetovanje in upravljanje d.o.o.

+ -
Datum: 29.07.2021
Številka: 090-226/2021
Kategorije: Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti

POVZETEK:

Prosilka je zahteva dokumentacijo v zvezi s prodajo nepremičnine. Organ je zahtevo zavrnil zaradi izjeme poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku se je IP sicer strinjal z organom, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost, vendar pa so  predmet presoje tudi informacije, ki so po zakonu javne. Prodajna pogodba, ki je bila med drugim predmet zahteve, se namreč nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, za katero je zakonodajalec z novelo ZDIJZ-C določil, da med absolutno javne informacije sodijo osnovni podatki tovrstnih pravnih poslov,  z namenom krepitve preglednosti, odgovornost upravljanja s sredstvi ter nadzor nad izdatki zavezancev. IP ni zaznal nobenih okoliščin, ki bi terjale razkritje informacij na podlagi javnega interesa, zato je v preostalem delu pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-226/2021/4

Datum: 29. 7. 2021

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka), ki jo zastopa …, z dne 28. 6. 2021, zoper odločbo D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o., Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), brez številke z dne 11. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 28. 6. 2021 se delno ugodi in se 1. točka odločbe D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o., brez številke, z dne 11. 6. 2021, delno odpravi ter se odloči:
    • Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopije posredovati prodajno pogodbo, št. 21115-401-024, iz katere bodo razvidni sledeči podatki:
  • naslov pogodbe;
  • o pogodbenih partnerjih, in sicer za prodajalca: naziv ali firma, sedež oz. poslovni naslov pravne osebe ter za kupca: osebno ime in kraj bivanja,
  • višina kupnine iz 3. člena pogodbe ter
  • datumi podpisa pogodbe.

 

  1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

 

  1. Zahtevek prosilke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je 31. 5. 2021 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Želela je opraviti vpogled v celotno dokumentacijo postopka prodaje nepremičnine 1073/17, k.o. Draga, in pridobiti njene fotokopije v formatu A4.

 

Organ je z odločbo, brez številke, z dne 11. 6. 2021, zahtevo prosilke zavrnil s sklicevanjem na izjemo po 1. in 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zapisal je, da je prodaja nepremičnine, parc. št. 1073/17, k.o. Draga, potekala v skladu z Zakonom o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO). V skladu z 2. členom Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (ZPPSRD) so bila namreč pooblastila in pravice Slovenske razvojne družbe d.d. – v likvidaciji s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije, določene z zakoni in na njihovi podlagi izdanimi predpisi, ter z njimi povezano premoženje, prenesena na D.S.U., družbo za svetovanje in upravljanje, d.o.o. V skladu z drugim odstavkom 12. člena ZZLPPO lahko Slovenska razvojna družba oz. sedaj DSU premoženje, ki ga upravlja na podlagi javnih pooblastil, odplačno odtuji le na način, ki je določen v ZZLPPO. Podrobnejši postopek prodaje premoženja, ki ga DSU upravlja na podlagi javnih pooblastil, je določen v Uredbi o načinih javne prodaje delnic in poslovnih deležev v lasti Slovenske razvojne družbe, ki v 25. členu določa, da se vsa dokumentacija v zvezi z javno prodajo šteje za poslovno tajnost. Določbe navedene uredbe se uporabljajo tudi za prodajo nepremičnega premoženja glede na določbo drugega odstavka 13. člena ZZLPPO, ki določa, da se določbe tega zakona o privatizaciji delnic smiselno uporabljajo tudi za privatizacijo poslovnih deležev pravnih oseb iz prejšnjega odstavka, poslovnih deležev in delnic drugih pravnih oseb, katerih imetnik je Slovenska razvojna družba, in privatizacijo drugega premoženja v lasti Slovenske razvojne družbe. Kot drugo premoženje se smatrajo tudi nepremičnine v lasti DSU, ki jih le-ta upravlja na podlagi javnih pooblastil iz ZZLPPO. Splošni akt D.S.U., d.o.o., in sicer navodila za prodajo delnic, deležev in drugih sredstev v lasti DSU v točki 3.10. prav tako določa, da se pri privatizaciji oz. prodaji z metodo javne prodaje smiselno uporabljajo določila uredbe, s čimer je tajnost dokumentov v zvezi z javno prodajo premoženja povzeta v interna pravila DSU. Organ je pojasnil, da je bila nepremičnina s parc. št. 1073/17, k.o. Draga, predmet javne prodaje v skladu z ZZLPPO, zaradi česar je vsa dokumentacija v zvezi z javno prodajo navedene nepremičnine v skladu s 25. členom uredbe poslovna tajnost. Organ se je pri tem skliceval še na 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in navedel, da je uredbo sprejela Vlada RS, ki je na podlagi Zakona o tajnih podatkih (ZTP) pooblaščena določiti podatek kot tajen, zato je zahtevo prosilke zavrnil. Poleg tega se je skliceval tudi na 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pojasnil, da imajo v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti in osebnih podatkov DSU z dne 22. 5. 2015 podatki, ki so jih kot poslovno skrivnost opredelili državni organi ali druge družbe, naravo poslovne skrivnosti že sami po sebi. Ker je Vlada RS, kot najvišji državni organ, sprejela uredbo, ki v 25. členu določa, da se vsa dokumentacija v zvezi z javno prodajo šteje za poslovno tajnost, imajo navedeni podatki v skladu s pravilnikom DSU hkrati tudi pravno naravo poslovne skrivnosti, zaradi česar jih DSU ne sme razkriti tretjim osebam. Organ je navedel, da bi z razkritjem zahtevane dokumentacije ravnal v nasprotju z veljavnimi specialnimi predpisi, ki urejajo prodajo premoženja DSU s področja javnih pooblastil in bi s tem ravnal nezakonito. Ker je zahtevana dokumentacija postopka prodaje nepremičnine parc. št. 1073/17 k.o. Draga določena kot poslovna tajnost skladno z uredbo, internimi akti organa in zakonom, ki ureja gospodarske družbe, je zahtevo prosilke zavrnil v celoti.

 

Prosilka je 28. 6. 2021 zoper odločbo organa, brez številke, z dne 11. 6. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložila pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb upravnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve 22. člena Ustave RS in predlagala, da IP pritožbi ugodi in ji omogoči seznanitev z zahtevano dokumentacijo. Prosilka je ugovarjala, da podatki, vezani na prodajo nepremičnine, predstavljajo tajne podatke. Pri tem je izpostavila, da je zavezanec gospodarska družba, ki jo je ustanovila RS, ki ima v družbi tudi prevladujoč položaj. Organ je bil ustanovljen z izključnim namenom upravljanja s premoženjem države. Med drugim tudi s tistim premoženjem, ki je na podlagi predpisov o lastninjenju družbene lastnine postalo last RS oz. zavezanca, kot pravne osebe, ki s takšnim premoženjem upravlja. Četudi so zahtevani podatki po določbah uredbe opredeljeni kot poslovna tajnost, samo to dejstvo še ne pomeni, da so zahtevani podatki tajni skladno z določbami ZTP. Zahtevani podatki niso vezani na nobeno od področij, navedenih v 2. in 4. členu ZTP, zato je obrazložitev odločbe v tem delu zmotna. Prosilka je prav tako ugovarjala trditvam organa, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Kot določa tretji odstavek 39. člena ZGD-1, se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Enako določa tudi tretji odstavek 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti. Zato je prosilka prepričana, da zahtevani podatki, vezani na prodajo nepremičnine, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, četudi so v uredbi določeni kot poslovna tajnost. Prosilka je bila mnenja, da je pri tem treba upoštevati, da podlago zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja predstavljajo določbe 3.b člena ZDIJZ, saj je zavezanec nosilec javnega pooblastila in hkrati gospodarska družba v neposredni lasti RS. Ob upoštevanju določbe 4.a člena ZDIJZ je tako nedvomno, da so zahtevani dokumenti informacija javnega značaja, saj gre za podatke, povezane s pravnimi posli, ki se nanašajo na razpolaganje s stvarnim premoženjem, ki je v lasti države oz. zavezanca. Podatki, vezani na prodajo nepremičnine, pa so javni tudi ob upoštevanju 9. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1), saj nepremičnina predstavlja stvarno premoženje države, katerega upravljanje je zaupano zavezancu. Glede zahtevanih podatkov je prosilka v pritožbi uveljavljala tudi obstoj javnega interesa za njihovo razkritje. Po njenem mnenju gre za podatke, ki se nanašajo na samo upravljanje s premoženjem RS. Izrazit javni pomen za pridobitev predmetnih podatkov izhaja iz dejstva, da se zahtevani podatki nanašajo na prodajo premoženja v postopku privatizacije, torej prenosa premoženja iz nekdanje družbene lastnine, preko lastnine države znova v zasebno lastnino. Postopki privatizacije nepremičnega premoženja so tako zlasti izpostavljeni javnosti, ki ji morajo biti dostopni tudi zaradi zagotavljanja načela transparentnosti. Prosilka je zatrdila, da se iz izpodbijane odločbe ne da razbrati razlogov glede obstoja prevladujočega interesa javnosti za dostop do zahtevanih informacija, zato gre tudi za bistveno kršitev določb upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se je v tem delu ne da preizkusiti. Hkrati je prosilka menila, da je z omejitvijo dostopa do podatkov dejansko prekršeno načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Navedeno ustavno načelo nosilce javnih pooblastil obvezuje, da bistveno enake položaje obravnavajo enako. Če takšne položaje obravnavajo različno, pa morajo za razlikovanje obstajati razumni razlogi, ki izhajajo iz narave stvari. Prosilka je zatrdila, da jo je zavezanec neenako obravnaval napram drugim prosilcem, ki zahtevajo dostop do podatkov o stvarnem premoženju države, ki so z zakonom opredeljeni kot javni. Za takšno razlikovanje ne obstajajo upravičeni razlogi, kljub dejstvu, da se zahtevani podatki nanašajo na nepremičnine, ki so v lasti RS oz. zavezanca kot upravljavca tega premoženja in se skladno z 9. členom ZSPDSLS-1 smatrajo za javne. Če bi pritožbeni organ smatral, da podlaga za takšno razlikovanje izhaja iz določb uredbe, prosilka pritožbenemu organu predlaga, da pri Ustavnem sodišču RS vloži pobudo za presojo ustavnosti oz. zakonitosti same uredbe. Predmetna uredba namreč drugače kot ZSPDSLS-1 ureja postopke in dokumentacijo, povezano s prodajo premoženja, ki je v lasti RS, označuje kot poslovno tajnost. Za predmetno razlikovanje pa ne obstoji utemeljen razlog in je zato prekršeno načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Prosilka je zahtevala tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 6. 7. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je dokumentacija postopka prodaje nepremičnine s parc. št. 1073/17, k.o. Draga, prosto dostopna informacija javnega značaja. Organ se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevane dokumentacije skliceval na izjemo varstva tajnih podatkov iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in na izjemo varstva poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker se je prosilka v pritožbi sklicevala na prevladujoč javni interes, je predmet tega postopka tudi vprašanje, ali je za razkritje zahtevane dokumentacije podan javni interes iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Pritožbene navedbe, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker nima razlogov glede obstoja prevladujočega interesa javnosti, so neutemeljene. Drugi odstavek 21. člena ZDIJZ namreč določa, da se test javnega interesa izvede, če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je potrebno uporabiti to določbo. Očitno je, da v obravnavani zadevi predstojnik organa ni zaznal prevladujočega interesa, zato navedene določbe ni uporabil oz. se do nje ni opredelil. Prav tako se v obravnavani zadevi prosilka v zahtevi ni sklicevala na prevladujoč javni interes, saj je v njej zapisala zgolj, da podaja zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ker je od organa pri prodaji nepremičnine 1073/17 k.o. Draga dobila le skopo informacijo, vpogled v postopek prodaje navedene nepremičnine pa ji je bil onemogočen

 

Organ je 6. 7. 2021 in 23. 7. 2021 IP posredoval zahtevano dokumentacijo, ki je obsegala:

  • razpisni oglas z naslovom »Javno zbiranje ponudb za nakup nepremičnin«,
  • ponudbe za nakup dotične nepremičnine,
  • zapisnik 1. seje Komisije za oceno ponudb z dne 12. 4. 2021 – prodaja nepremičnin v lasti družbe D.S.U., d.o.o.,
  • pozive k izboljšanju ponudbe za nakup dotične nepremičnine,
  • dopolnitve ponudb,
  • zapisnik 3. seje Komisije za oceno ponudb z dne 22. 4. 2021 – prodaja nepremičnin v lasti družbe D.S.U., d.o.o.,
  • sklep poslovodstva št. 150 o prodaji dotične nepremičnine,
  • prodajna pogodba, št. 21115-401-024.

Glede navedenih dokumentov so torej izpolnjeni vsi trije kriteriji iz 4. člena ZDIJZ, kar pomeni, da te informacije javnega značaja pri organu obstajajo.

 

ZDIJZ omogoča zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. IP se strinja s pritožbeno navedbo, da čeprav so podatki opredeljeni kot poslovna tajnost, to še ne pomeni, da so podatki tudi tajni skladno z določbami Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – UPB, 9/10, 60/11 in 8/20; v nadaljnjem besedilu ZTP). Za tajne podatke morajo biti namreč po ZTP kumulativno izpolnjeni formalni in materialni pogoji iz 5. in 11. do 17. člena navedenega zakona. Zahtevana dokumentacija že po vsebini ne ustreza nobenemu od področij, navedenih v 5. členu ZTP[1], zato je izrek izpodbijane odločbe v tem delu obrazložen z napačnimi razlogi.

 

Vendar pa se je organ pri zavrnitvi skliceval tudi na izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, s čimer se IP strinja. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS), pojem poslovne skrivnosti zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

  • je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
  • ima tržno vrednost;
  • imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prvega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (tako drugi odstavek 2. člena ZPosS).

 

Del zahtevane dokumentacije predstavlja razpisni oglas z naslovom »Javno zbiranje ponudb za nakup nepremičnin«, ki je bil objavljen v časopisu Delo in je še vedno objavljen na spletni strani organa http://www.dsu.si/sl-si/javni-razpisi. Razpisnega oglasa v obravnavani zadevi ni mogoče šteti za poslovno skrivnost, saj gre za informacije, ki so bile javno objavljene in namenjene širši javnosti, zato je dokument prosto dostopen tudi prosilcem po ZDIJZ. Peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Da se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov, je potrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 1429/2011-20 z dne 6. 6. 2012. Na podlagi navedenega je IP pritožbi prosilke v tem delu ugodil na način, da je prosilko, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, v točki 1.2 izreka te odločbe napotil na spletno stran organa http://www.dsu.si/sl-si/javni-razpisi/prikaz?id=286, kjer se v arhivu javnih razpisov nahaja zahtevani dokument.

 

Glede preostale zahtevane dokumentacije je pri ugotavljanju izjeme poslovne skrivnosti treba najprej osvetliti položaj oziroma naloge organa. Skladno z 2. členom Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 50/04; v nadaljnjem besedilu ZPPSRD) so bila na organ prenesena vsa pooblastila in pravice Slovenske razvojne družbe, d.d. – v likvidaciji s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije, določene z zakoni in na njihovi podlagi izdanimi predpisi, ter z njimi povezano premoženje. Tako organ svoje naloge opravlja tudi na podlagi Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98, 72/98 – odl. US, 12/99, 50/99 – ZPSPID, 79/01 in 80/04 – ZUARLPP; v nadaljnjem besedilu ZZLPPO). Ta v prvem odstavku 13. člena določa, da se določbe ZZLPPO uporabljajo za privatizacijo delnic pravnih oseb, ki so naštete v točkah od 1 do vključno 6. V drugem odstavku 13. člena ZZLPPO je določeno, da se določbe ZZLPPO o privatizaciji delnic smiselno uporabljajo tudi za privatizacijo poslovnih deležev pravnih oseb iz prejšnjega odstavka, poslovnih deležev in delnic drugih pravnih oseb, katerih imetnik je Slovenska razvojna družba, in privatizacijo drugega premoženja v lasti Slovenske razvojne družbe. V zvezi s 13. členom ZZLPPO je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o načinih javne prodaje delnic in poslovnih deležev v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 56/98; v nadaljnjem besedilu Uredba), ki v 25. členu določa, da se vsa dokumentacija v zvezi z javno prodajo šteje za poslovno tajnost. Iz navedenih določb nesporno izhaja, da se vsa dokumentacija v zvezi z javno prodajo delnic in poslovnih deležev v lasti Slovenske razvojne družbe oziroma organa šteje za poslovno skrivnost. IP pri tem ne more slediti pritožbenim navedbam, da zahtevani podatki, vezani na prodajo nepremičnine, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, četudi so v uredbi določeni kot poslovna tajnost. IP mora pri svoji odločitvi v konkretnem primeru spoštovati vsa določila veljavne nacionalne zakonodaje tako s področja dostopa do informacij javnega značaja (ZDIJZ), kot s področja posebej normativno urejene specialne zakonodajne ureditve zaključka lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO), ki jo je zakonodajalec sprejel z namenom prehoda družbenega kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe oz. organa, vključno z upoštevanjem določila 25. člena Uredbe (tako tudi upravno sodišče v sodbi I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014 glede obstoja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in posebej normativno urejene specialne zakonodajne ureditve). Ob smiselni uporabi določb ZZLPPO o privatizaciji delnic tudi za privatizacijo drugega premoženja v lasti Slovenske razvojne družbe oziroma organa je IP zaključil, da se določbe Uredbe uporabljajo tudi za dokumentacijo, ki je predmet presoje v obravnavanem primeru, saj je le-ta nastala v postopku prodaje premoženja v lasti organa. Prehod družbenega premoženja je bil izveden na način in po pooblastilih, ki jih ima organ po ZZLPPO. Iz Poročilo o izvajanju nalog, ki jih ima družba D.S.U., d.o.o., na podlagi ZZLPPO po stanju na dan 31. 12. 2020[2], je razvidno, da predmetna nepremičnina ni bila vključena v lastninjenje, zaradi česar je prešla v last DSU. Da je nepremičnina prešla v last organa, je razvidno tudi iz javno dostopnih podatkov Zemljiške knjige. Iz vsega navedenega izhaja, da obravnavana dokumentacija ob smiselni uporabi 25. člena Uredbe šteje za poslovno skrivnost. Z navedeno odločitvijo je IP sledil svoji dosedanji praksi, npr. odločba IP, št. 090-28/2018/9 z dne 5. 4. 2018[3]. Pritožbene navedbe o neenakem obravnavanju prosilcev in povsem pavšalno zatrjevanje kršitve 22. člena Ustave RS, so neutemeljene in niti ne omogočajo pravega preizkusa. Prosilka je zatrjevala, da Uredba drugače kot ZSPDSLS-1 ureja postopke in dokumentacijo, povezano s prodajo premoženja, ki je v lasti RS, vendar je spregledala, da ZSPDSLS-1 ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, kar organ ni. Poleg tega pa tudi, kot že ugotovljeno, je dotična nepremičnina v lasti organa in ne države ali katere od samoupravnih lokalnih skupnosti.

 

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevana dokumentacija kljub vsemu vsebuje kakšno informacijo, ki se v skladu s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS ne more opredeliti kot poslovna skrivnost, ker je javna po zakonu, predstavlja kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku tega člena (tj. zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, op. IP), se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V konkretnem primeru je organ zavezanec po ZDIJZ kot nosilec javnega pooblastila (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ), poleg tega pa, na podlagi 1.a člena ZDIJZ, sodi tudi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Pojem informacije javnega značaja za zavezance iz 1.a člena ureja 4.a člen ZDIJZ, ki določa, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. ZDIJZ sicer nima posebne definicije stvarnega premoženja, kar pomeni, da je treba glede definicije izhajati iz opredelitve, kot jo določa Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18).[4] V 3. členu ZSPDSLS-1 so razloženi posamezni izrazi, tako je za stvarno premoženje navedeno, da so to nepremičnine in premičnine. V obravnavanem primeru so predmet presoje informacije o prodaji nepremičnine s parc. št. 1073/17, k.o. Draga, ki jo je organ prodajal na podlagi oglasa za javno zbiranje ponudb za nakup nepremičnin (predmetna nepremičnina je navedena pod točko 6), kar pomeni, da gre za pravni posel, ki predstavlja razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V 6.a členu ZDIJZ so izrecno opredeljeni podatki, ki so po zakonu javni in določa, da so ne glede na obstoj morebitne izjeme (npr. poslovne skrivnosti) javni osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (tj. pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta), in sicer:

  • podatek o vrsti posla,
  • o pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun, za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja),
  • pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
  • datum in trajanje posla in
  • enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

 

V obravnavanem primeru ni dvoma, da se prodajna pogodba, št. 21115-401-024, ki je med drugim predmet zahteve, nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, za katero je zakonodajalec z novelo ZDIJZ-C določil, da med absolutno javne informacije sodijo zgoraj navedeni osnovni podatki iz pravnih poslov, z namenom krepitve preglednosti, odgovornosti upravljanja s sredstvi ter nadzora nad izdatki zavezancev. Predmet presoje so torej tudi informacije, za katere je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil, in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ), podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti.

 

IP na tem mestu pripominja, da je pri razlagi predpisov treba izhajati iz predpostavke, da zakonodajalec pozna zakonodajo in da je pravni red notranje povezana in usklajena celota in zato v njem ni antinomij (argumentum a coherentia). ZZLPPO in na njegovi podlagi sprejeta Uredba, ki sta relevantna za opredelitev poslovne skrivnosti v konkretnem primeru, sta stopila v veljavo leta 1998, medtem ko je ZDIJZ stopil v veljavo leta 2003, novela ZDIJZ-C pa leta 2014. Določil ZZLPPO in Uredbe zato ni mogoče obravnavati ločeno in brez upoštevanja določb ZDIJZ (v konkretnem primeru zlasti določb ZDIJZ-C), kar posledično pomeni, da dokumentacija v zvezi z javno prodajo nepremičnin v lasti organa ni absolutno varovana kot poslovna skrivnost.

 

Tako je IP zaključil, da so podatki iz sklenjenega pravnega posla, tj. prodajne pogodbe, št. 21115-401-024, ki so prosto dostopni, sledeči:

  • glede vrste posla – naslov pogodbe v celoti,
  • podatki o pogodbenih partnerjih – za prodajalca: naziv ali firma, sedež oz. poslovni naslov pravne osebe, za kupca: osebno ime in kraj bivanja,
  • glede pogodbene vrednosti – višina kupnine iz 3. člena pogodbe,
  • glede datuma posla – datumi podpisa pogodbe.

Vsi našteti podatki so po zakonu javni (prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ), zato ne morejo biti poslovna skrivnost. Prosti dostop do osnovnih podatkov iz sklenjenih pravnih poslov je mogoče izjemoma omejiti (četrti odstavek 6.a člena ZDIJZ), če poslovni subjekt izkaže nastanek »hujše škode njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu«, vendar organ v obravnavanem primeru tega niti ni zatrjeval, IP pa razlogov za nastanek »hujše škode njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu« ni zaznal. Na odločitev IP je vplivalo tudi dejstvo, da je organ družba, ki s prodajo premoženja vrača proračunska sredstva državi, zato mora biti njegovo delovanje pregledno, saj je le na takšen način mogoče preveriti, ali je njegovo delovanje tudi gospodarno. Poleg tega gre za enkraten posel prodaje konkretne nepremičnine, ki je že zaključen, kar pomeni, da razkritje višine posla ne more več vplivati na samo prodajo in na manevrski prostor za uspešno pogajanje, niti na strani organa niti na strani kupca.

 

Prav tako je IP ugotovil, da je mogoče (vse) preostale podatke iz prodajne pogodbe, ki so poslovna skrivnost, s prekritjem enostavno izločiti iz dokumenta ter prosilko seznaniti s preostalim delom dokumenta, ne da bi to ogrozilo zaupnost poslovnih skrivnosti. Vse na način in z izvedbo delnega dostopa, kot to velevata 7. člen ZDIJZ in 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16)[5].

 

Prosilka je v pritožbi zatrjevala, da je razkritje zahtevanih dokumentov v javnem interesu, zato je IP v pritožbenem postopku ugotavljal tudi, ali gre v obravnavani zadevi za situacijo iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo poslovne skrivnosti ne sodi. IP je ocenil, da za razkritje podatkov, ki so varovani kot poslovna skrivnost, ni izkazan javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj je interesu javnosti zadoščeno že z dostopom do osnovnih podatkov iz pogodbe. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu zadoščeno z razkritjem informacij, ker bi le-te pripomogle k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. IP meni, da preostali podatki ne bi bistveno drugače ali boljše prispevali k informiranju javnosti o tem, ali je delovanje organa gospodarno in odgovorno. Tudi po upravnosodni praksi (npr. sodba upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi ipd. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. Prosilka niti v zahtevi niti v pritožbi ni navedla nobenih okoliščin, ki bi terjale razkritje informacij na podlagi javnega interesa. Teh okoliščin pa ni zaznal niti IP, zato je odločil, da javni interes za razkritje preostalih informacij ni močnejši od varstva poslovne skrivnosti. Prosilka se je sklicevala zgolj na transparentnost delovanja organa pri prodaji premoženja v postopku privatizacije, čemur pa zadostijo vsi podatki, za katere je IP odločil, da so prosto dostopni in med katerimi je tudi kupnina iz prodajne pogodbe, ki omogoča nadzor nad delovanjem organa, v smislu ali je s svojim premoženjem ravnal gospodarno.

 

Ker so zahtevani podatki absolutno javni, IP v postopek ni pozival stranskega udeleženca (kupca dotične nepremičnine), saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, da mora organ v roku enaintridesetih dni od vročitve te odločbe prosilki posredovati fotokopijo prodajne pogodbe, iz katere bodo razvidne prosto dostopne informacije javnega značaja (1. točka izreka te odločbe). V preostalih delih (ker je ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti), je IP pritožbo prosilke na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe). Za tisti del izreka, ki je bil obrazložen z napačnimi razlogi, je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge.

 

Zahtevek prosilke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka ni utemeljen. Po prvem odstavku 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V obravnavanem primeru ni dvoma, da se je pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) začel na pritožbo (oz. zahtevo) prosilke. Zato je IP odločil, da se zahtevek za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (4. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] 5. člen ZTP se glasi:

»Po določbah tega zakona se lahko določi za tajnega podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša na:

  1. javno varnost;
  2. obrambo;
  3. zunanje zadeve;
  4. obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije;
  5. sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije;
  6. znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije.«

[2] Poročilo je dostopno na

http://www.dsu.si/data/doc/PorocilaPrivatizacija/Poro%C4%8Dilo%20o%20izvajanju%20ZZLPPO%20-%2031.12.2020.pdf

[3] Vse odločbe IP so dostopne na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/ z iskalnikom po odločbah.

[4] Takšno stališče je moč zaslediti tudi v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C).

[5] »Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena zakona, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:

  1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,
  2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.«