prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov iz katerih bo razvidna končna ugotovitev v zvezi z njegovo prijavo glede kršitev zaposlenih pri organu. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ prosilčeve prijave ni obravnaval, ker po vsebini ni bila sposobna obravnave, zato prosilcu tudi ni mogel posredovati zahtevanih dokumentov. IP je pritožbo prosilca zavrnil.  

ODLOČBA:

Številka: 090-2/2022/2

Datum: 10. 2. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 12. 2022, zoper odločbo Državnega odvetništva, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DODV-1 VSRU-109/2021-13 z dne 25. 11. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 2. 12. 2022, zoper odločbo Državnega odvetništva št. DODV-1 VSRU-109/2021-13 z dne 25. 11. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 29. 6. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da je pred pol leta na organ podal prijavo zoper državno odvetnico …, pri čemur mu je bilo s strani organa pojasnjeno, da bo prijava ažurno rešena, zato je prosil za fotokopijo končnih ugotovitev, ki izhajajo glede njegove prijave zoper navedeno državno odvetnico. Hkrati je zahteval pridobitev končnih ugotovitev, v kolikor je postopek zaključen, v zvezi z drugim delom njegove prijave glede drugih deležnikov na Državnem odvetništvu, ki so botrovali triletnemu »zavržnemu zanikanju kakršnikoli oblastnih fašističnih nezakonitosti URSIKS in z njim pro/udbovsko koruptivno zlizanimi tožilci in krivosodniki/cami, nato pa so taisti pro/udbovski zločinci DO RS tik pred izdajo predmetne sodbe sami priznali sinu kršitev človekovih pravic, kar po štirih !!! členih Konvencije, kar je edino možno, če so bila pred tem storjena predmetna očitana fašistična nezakonita dejanja kognitivno prikrajšanih oblastnih pro/udbovskih deležnikov…« (v nadaljevanju drugi del zahteve).

Zahtevo prosilca z dne 29. 6. 2021 je organ zavrnil z odločbo št. DODV-1 VSRU-109/2021-3 z dne 24. 8. 2021, zaradi varstva osebnih podatkov (prvi del zahteve) in zaradi neobstoja zahtevanih informacij (drugi del zahteve). Na podlagi pritožbe prosilca je IP, z odločbo št. 090-306/2021/4 z dne 22. 10. 2021, prosilčevi pritožbi glede dostopa do prvega dela zahteve delno ugodil, glede drugega dela zahteve pa je bila podana pomanjkljiva obrazložitev, zato je v tem delu zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. V ponovljenem postopku je organ izdal odločbo št. DODV-1 VSRU-109/2021-13 z dne 25. 11. 2021, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je ena temeljnih nalog organa varstvo premoženjskih in drugih interesov RS, ki se izvaja z opravljanjem strokovnih nalog preko pravnega zastopanja in pravnega svetovanja. V skladu z določbo prvega odstavka 12. člena Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/2017, v nadaljevanju ZDOdv) organ zastopa državo in državne organe pred sodišči v RS, pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami ter pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami. Organ v okviru zastopanja upošteva interese stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja. Organ je nadalje pojasnil, da prijava prosilca z dne 29. 6. 2021, v drugem delu, z vsebino kot je navedena, ni bila sposobna obravnave. Prosilec namreč ni navedel podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati dejanja oziroma ravnanja, ki po oceni prosilca pomenijo očitano nezakonito ravnanje ali kršitev službenih obveznosti, niti iz predloženih podatkov ni bilo moč ugotoviti domnevnega storilca očitanih ravnanj. Iz prijave zoper državno odvetnico … z dne 31. 12. 2020 pa po mnenju organa ni razbrati, da je bila podana tudi zoper druge osebe, zaposlene pri organu, oziroma je bila prijava dana izrecno zoper imenovano državno odvetnico. Organ je še navedel, da ni evidentiral nobene nove zadeve ali vodil drugega disciplinskega oz. drugega postopka, kar pomeni, da organ z zahtevanimi dokumenti, ki so predmet drugega dela zahteve prosilca z dne 29. 6. 2021, ne razpolaga.

Dne 2. 12. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. DODV-1 VSRU-109/2021-13 z dne 25. 11. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da kategorično prereka predmetno odločbo in izrazil svoj pogled na zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov. Od IP pričakuje, da bo izpodbijano odločbo razveljavil in organ »nagonil delat«, ker po mnenju prosilca organ evidentno ni ukrepal, kot mu nalaga zakon, kljub jasni določljivosti njegove zahteve.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. DODV-1 VSRU-109/2021-15 z dne 31. 12. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je predmet pritožbe prosilca dostop do dokumentov, iz katerih je razvidna končna ugotovitev glede prosilčeve prijave zoper druge deležnike na Državnem odvetništvu, ki so botrovali triletnemu »zavržnemu zanikanju kakršnikoli oblastnih fašističnih nezakonitosti URSIKS in z njim pro/udbovsko koruptivno zlizanimi tožilci in krivosodniki/cami, nato pa so taisti pro/udbovski zločinci DO RS tik pred izdajo predmetne sodbe sami priznali sinu kršitev človekovih pravic, kar po štirih !!! členih Konvencije, kar je edino možno, če so bila pred tem storjena predmetna očitana fašistična nezakonita dejanja kognitivno prikrajšanih oblastnih pro/udbovskih deležnikov« (drugi del zahteve).

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal. Organ je namreč pojasnil, da navedene prijave prosilca z dne 29. 6. 2021 ni obravnaval, ker po vsebini ni bila sposobna obravnave, saj naj ne bi vsebovala podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati dejanja oziroma ravnanja, ki po oceni prosilca pomenijo očitano nezakonito ravnanje ali kršitev službenih obveznosti, niti iz predloženih podatkov ni bilo moč ugotoviti domnevnega storilca očitanih ravnanj. Prav tako organ v okviru obravnave prijave zoper imenovano državno odvetnico z dne 31. 12. 2020 ni razbral, da je prijava podana tudi zoper druge osebe zaposlene pri organu, zato postopka ni uvedel. Ker organ ni evidentiral nobene nove zadeve ali vodil disciplinskega postopka zoper druge zaposlene, z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato jih prosilcu tudi ne more posredovati. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka