prosilec - Mestna občina Maribor

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ker organ ni preveril ali je zahtevo vložil prosilec, ki je lahko stranka upravnega postopka. V skladu s prvim odstavkom 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja namreč prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam, ne pa tudi drugim oblikam združevanja, ki nimajo statusa pravne osebe. Zaradi podane bistvene kršitve postopka, je IP izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.

ODLOČBA:

Številka: 090-222/2021/2

Datum: 9. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 22. 6. 2021, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 0902-19/2021-5 z dne 11. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 22. 6. 2021 zoper odločbo Mestne občine Maribor, št. 0902-19/2021-5 z dne 11. 6. 2021, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je 6. 5. 2021 na organ naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je v skladu s pravico dostopa do informacij javnega značaja zaprosil za zapisnik sestanka predstavnikov Mestne četrti Magdalena in predstavnikov Mestne občine Maribor z dne 5. 5. 2021.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 0902-19/2021-5 z dne 11. 6. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Organ je v obrazložitvi odločbe zavrnitev utemeljil na obstoju izjeme iz 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument, ki je predmet zahteve, je obravnaval probleme na območju mestne četrti Magdalena in možnih predlogov za reševanje posameznih situacij. Dokument ni bil namenjen zunanjemu krogu oseb, pač pa je bil namenjen internemu delovanju organa, saj naj bi služil oblikovanju in izvajanju določenih aktivnosti na območju navedene mestne četrti. Razkritje dokumenta bi po mnenju organa utegnilo vplivati na učinkovitost izvajanja posameznih odločitev organa pri posameznih načrtovanih aktivnostih. Te bi bile morda razkrite prehitro in bi pri ljudeh ustvarile pričakovanja, ki jih ne bi bilo mogoče izpolniti. Razkritje bi tudi vplivalo na svobodno in odkrito izražanje stališč, namenjenih interni rabi znotraj organa, ki so za njegovo učinkovito in uspešno delovanje nujno potrebna. Otežena bi bila tudi uspešna, konstruktivna in odkrita komunikacija med predstavniki mestne četrti Magdalena in med organom, pa tudi med organom in drugimi mestnimi in četrtmi in krajevnimi skupnostmi.

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 22. 6. 2021 vložil pritožbo. Menil je, da utemeljitev, da zapisnik sestanka ni dokument, ki bi lahko bil javno dostopen, ni zadostna. Tako organ, kot mestna četrt sta javni ustanovi, ki morata delati v dobro občanov in javnosti. Če želijo občani sodelovati pri urejanju javnih zadev, jim je organ dolžan zagotavljati dostop do zapisnikov in s tem do informacij in načrtov, ki se tičejo življenja občanov v občini. Sestanek ni bil interne narave, saj ga je organ najavljal v medijih in po sestanku pripravil tudi novinarsko konferenco, kjer je predstavil del obravnavanih vsebin. Nerazkrivanje vsebine občanom onemogoča sodelovanje pri urejanju javnih zadev. Delovanje organa mora biti javno.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0902-19/2021-7 z dne 2. 7. 2021 , odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba je utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

IP nadalje ugotavlja, da mora organ v skladu z 49. členom ZUP med postopkom, ves čas, po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Posledično je v primeru, če v upravnem postopku nastopa nekdo, ki ne more biti stranka, v skladu z 2. točko drugega odstavka 237. člena ZUP, podana bistvena kršitev pravil postopka.

Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo  informacijo javnega značaja (prvi odstavek 2. člena ZDIJZ). V skladu s 1. odstavkom 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. Na podlagi navedenega je lahko prosilec po ZDIJZ vsaka fizična in pravna oseba, ne pa tudi različne oblike združenja oz. sodelovanja oseb, ki nimajo statusa pravne osebe. Tako je tudi v prvem odstavku 17. člena ZDIJZ določeno, da mora zahteva (če ne gre za fizično osebo, ki mora navesti osebno ime) vsebovati firmo ali ime pravne osebe ter navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu, kar pa iz zahteve z dne 6. 5. 2021 in druge spisovne dokumentacije ne izhaja. Iz podatkov na spletu izhaja, da je prosilec …, tj. kompleksa objektov, skupnostnega prostora, ki nudi prizorišča in produkcijske prostore umetniškim, kulturnim in družbenim praksam. … na deluje na podlagi predloga upravljavskega modela, katerega akter je tudi programski svet, ki je v konkretnem primeru vložil predmetno zahtevo, in ki predstavlja osrednje odločevalsko telo v ... v evidenci AJPES ni naveden kot pravna oseba.

Iz navedenega izhaja, da v obravnavani zadevi prosilec, na zahtevo katerega se je začel ta postopek, ne more biti stranka postopka. Da subjekt, ki ni fizična oseba in nima statusa pravne osebe, ne more biti stranka postopka, je odločilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. I U 399/2015-13 z dne 17.4.2015[1]. Ker organ ni preveril, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vodenje upravnega postopka v skladu z ZDIJZ, je zagrešil bistveno kršitev pravil postopka, kar je rezultiralo v nepravilni in nezakoniti odločitvi.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, zato je, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ mora v ponovljenem postopku najprej ugotoviti, ali so podane procesne predpostavke za vodenje postopka oz. ali je zahtevo vložil prosilec, ki je lahko stranka upravnega postopka. Navedeno pomeni, da mora organ v ponovljenem postopku preveriti, ali je zahtevo vložil programski svet, kakšen je pravno-formalni status programskega sveta in ali ga je mogoče šteti za pravno osebo, oz. ali je bila zahteva vložena v imenu fizičnih oseb, ki sestavljajo ….

Če bo organ ugotovil, da prosilec v postopku po ZDIJZ ne more biti stranka tega postopka, torej, da prosilec nima pravne subjektivitete, bo moral prosilčevo zahtevo zavreči. Navedeno izhaja iz 2. točke 129. člena ZUP, ki pravi, da organ zahtevo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oz., če po tem zakonu ne more biti stranka.

IP prav tako ugotavlja, da zahteva prosilca ne vsebuje vseh obveznih sestavin po 17. členu ZDIJZ, med drugim prosilec v zahtevi ni navedel na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Navedeno pomanjkljivost bo prav tako moral odpraviti organ v ponovnem postopku in prosilca pozvati, da svojo zahtevo dopolni z vsemi obveznimi sestavinami zahteve po 17. členu ZDIJZ. V primeru, da prosilec svoje zahteve ne dopolni, je organ dolžan ravnati v skladu z 18. in 19. členom ZDIJZ.

Na koncu IP še pojasnjuje, da se ni spustil v presojo vsebine zahtevanih informacij, saj je prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka, zato je potrebno najprej rešiti vprašanje, ali je … lahko stranka upravnega postopka, torej ali ima pravno sposobnost ter kdo jo v konkretnem postopku zastopa, oz. ali je zahtevo vložil …  v imenu sedmih fizičnih oseb.

Glede na navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, ker je podana bistvena kršitev postopka, zato je IP izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zadevi odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenca

[1] Sodba je dostopna na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/I_U_399-2015-13__090-257-2014-18_.pdf