prosilec - Splošna bolnišnica Izola

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval številne dokumente povezane z javnim naročilom za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil, prosilec pa se je pritožil v tistem delu, v katerem je organ zahtevo zavrnil na podlagi izjeme poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj nekatere od prekritih informacij predstavljajo javne podatke v skladu z drugim odstavkom ZJN-3, prav tako pa se nekateri dokumenti nanašajo na porabo javnih sredstev in jih je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

ODLOČBA:

Številka: 090-210/2021/10

Datum: 16. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 1. 6. 2021, zoper odločbo Splošne bolnišnice Izola, Polje 40, 6310 Izola (v nadaljevanju organ), št. PKO-469-P/21 z dne 14. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 1. 6. 2021 zoper točke 1.10.1.,1.14., 10.1.1., 10.1.2., 10.1.3., 10.1.5. in 11.1. izreka odločbe Splošne bolnišnice Izola, št. PKO-469-P/21 z dne 14. 5. 2021 se ugodi, zoper točke 1.3. (v delu, ki se nanaša na 1.-4. vrstico stolpcev Postavka ponudbe (vzpostavitev BiS) in Postavka ponudbe (vzdrževanje BiS) in v 1.-2. vrstico stolpca Rekapitulacija), 4.2. (v delu, ki se nanaša na 2. in 3. poglavje, podpoglavje 9.3 in kazalo navedenih poglavij Idejne Rešitve), 1.10.2., 1.10.3., 1.10.4, 1.12. (v delu, ki se nanaša na pogodbene stranke Konzorcijske pogodbe, prvi in tretji odstavek 3. člena, drugi do sedmi odstavek 4. člena, 5. člen, datum in podpis) pa se delno ugodi in se izpodbijana odločba v tem delu odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:

1.1. Ponudbeni predračun s specifikacijo z dne 7. 9. 2018, na način, da so razvidni tudi podatki iz 1.-4. vrstice stolpca Postavka ponudbe (vzpostavitev BiS), 1.-4. vrstice stolpca Postavka ponudbe (vzdrževanje BiS) in 1.-2. vrstice stolpca Rekapitulacija,

1.2. Idejno Rešitev, in sicer kazalo celotnega 2. in 3. poglavja in vrstice s podpoglavjem 9.3., ter celotno besedilo 2. in 3. poglavja (str. 10-104) ter celotno besedilo podpoglavja 9.3 (str. 117-119),

1.3. Opis referenc (naveden pod tč. 1.10.1. izreka izpodbijane odločbe), v celoti,

1.4. Referenčno potrdilo 1, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek, telefonsko številko in elektronski naslov v zadnjem odstavku na str. 1/2 ter ime in priimek, naziv in podpis odgovorne osebe potrjevalca reference na str. 2/2,

1.5. Referenčno potrdilo 2, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke, telefonski številki in elektronska naslova v zadnjem odstavku na str. 1/2 ter ime in priimek, naziv in podpis odgovorne osebe potrjevalca reference na str. 2/2,

1.6. Referenčno potrdilo 3, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek, telefonsko številko in elektronski naslov v zadnjem odstavku na str. 1/2 ter ime in priimek, naziv in podpis odgovorne osebe potrjevalca reference na str. 2/2,

1.7. Konzorcijsko pogodbo, na način, da bodo razvidne tudi stranke pogodbe v uvodu pogodbe, prvi in tretji odstavek 3. člena, drugi do sedmi odstavek 4. člena, 5. člen, datum in podpisi pogodbe,

1.8. Kataloge in prospekte:

– Analytics, v celoti,

– Care collaboration, v celoti,

- Digital transformation in health care, v celoti,

- IS Healthcare, v celoti,

- ISH onepager, v celoti,

- ISH onepager 1, v celoti,

- ISH onepager 2, v celoti,

- ISH onepager 3, v celoti,

- ISH onepager 4, v celoti,

- ISH onepager 5, v celoti,

- Izjava dokazila, v celoti,

- Patient care, v celoti,

- Smarter data integration, v celoti,

1.9. Zapisnik koordinacijskega sestanka na projektu z dne 11. 5. 2020, pri čemer je dolžan prekriti vsa imena in priimke v odstavku »Prisotni«, ime in priimek v prvi vrstici Tč.1, imeni in priimka v Sklepu Tč.4, ime in priimek pod vrstico »Zapisala«,

1.10. Zapisnik koordinacijskega sestanka na projektu z dne 20. 7. 2020, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek v odstavku »Vsebina sestanka«, vsa imena in priimke v odstavku »Prisotni« in ime in priimek v vrstici »Zapisala«,

1.11. Zapisnik koordinacijskega sestanka na projektu z dne 23. 9. 2020, pri čemer je dolžan prekriti vsa imena in priimke v odstavku »Prisotni«, ime in priimek v prvem odstavku »Sklep«, ime in priimek v prvi vrstici pod prvim odstavkom »Sklep«, ime in priimek v drugem odstavku »Sklep«, imena in priimke v prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku pod drugim odstavkom »Sklep«, vse na strani 1, imena in priimke v prvem, drugem, tretjem, četrtem, petem in šestem odstavku na str. 2., ime in priimek v vrstici »Zapisala« in ime, priimek, naziv in podpis pod vrstico »Sestanek vodil«,

1.12. Zapisnik koordinacijskega sestanka na projektu z dne 24. 11. 2020, pri čemer je dolžan prekriti vsa imena in priimke v odstavku »Prisotni« in »Odsotni«, imena in priimke v drugem, tretjem, četrtem, petem, šestem, sedmem in zadnjem odstavku na str. 1, imena in priimke v prvem, drugem, tretjem, četrtem, petem in sedmem odstavku na str. 2, ime in priimek v vrstici »Zapisala« in ime, priimek, naziv in podpis pod vrstico »Sestanek vodil«,

1.13. Zapisnik SC nadzornega odbora z dne 17. 10. 2019, pri čemer je dolžan prekriti imeni in priimka v vrstici »Responsible« (na obeh straneh dokumenta), imena in priimke v vrstici »Attendance« in »Absent«, ime in priimek v vrstici »Written by« na strani 1,

1.14. Zapisnik SC nadzornega odbora z dne 19. 12. 2019, pri čemer je dolžan prekriti imeni in priimka v vrstici »Responsible« (na vseh straneh dokumenta), imena in priimke v vrstici »Attendance« in »Absent«, ime in priimek v vrstici »Written by« na strani 1,

1.15. Zapisnik SC nadzornega odbora z dne 8. 5. 2020, pri čemer je dolžan prekriti imeni in priimka v vrstici »Responsible« (na vseh straneh dokumenta), imena in priimke v vrstici »Attendance« in »Observers«, ime in priimek v vrstici »Written by« na strani 1, imeni in priimka v prvem odstavku (osma vrstica) na str. 3, imeni in priimka v tretjem odstavku (osma vrstica) na str. 4,

1.16. Zapisnik SC nadzornega odbora z dne 2. 7. 2020, pri čemer je dolžan prekriti imeni in priimka v vrstici »Responsible« (na vseh straneh dokumenta), imena in priimke v stolpcih »Attendance«, »Observers« in »Absent«, ime in priimek v vrstici »Written by« na strani 1,

1.17. Zapisnik SC nadzornega odbora z dne 20. 10. 2020, pri čemer je dolžan prekriti imeni in priimka v vrstici »Responsible« (na vseh straneh dokumenta), imena in priimke v stolpcih »Attendance«, »Observers« in »Absent«, ime in priimek v vrstici »Written by« na strani 1.

2. Pritožba prosilca zoper točke 1.3. (v delu, ki se nanaša na 5. vrstici stolpcev Postavka ponudbe (vzpostavitev BiS) in Postavka ponudbe (vzdrževanje BiS) in na 3. vrstico stolpca Rekapitulacija), 1.4.1., 1.4.2. (v delu, ki se nanaša na poglavja 1, 4-8, podpoglavja 9.1. 9.2. in poglavja 10-13 in kazalo navedenih poglavij Idejne rešitve), 1.6., 1.12. (razen v delu, v katerem je dolžan organ skladno s 1.7. tč. izreka te odločbe prosilcu posredovati informacije), 1.13., 5., 6., 7., 8., 9., 10.1.4., 10.2., 12., 13., 14., 15., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23. in 24. tč., se zavrne.

3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 13. 11. 2020 zahteval, da mu organ v elektronski obliki oz. podredno v obliki fotokopije omogoči dostop do dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila in izvedbe javnega naročila »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema«, št. objave na Portalu javnih naročil JN005609/2018-B01, in sicer:

• celotno ponudbeno dokumentacijo izvajalca oziroma izbranega ponudnika ... s konzorcijskima partnerjema ... in … (v nadaljevanju izbrani ponudnik) za javno naročilo »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema«, št. objave na Portalu javnih naročil JN005609/2018-B01; Ponudba številka 5609/2018-PU z dne 7.9.2018,
• vseh aneksov in drugih dodatkov k pogodbi (protokoli...) ter drugih pisno ali po elektronski pošti dogovorjenih sprememb in dopolnitev pogodbe za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG> z dne 21. 5. 2019,
• vseh aneksov in drugih dodatkov k pogodbi (protokoli...) ter drugih pisno ali po elektronski pošti dogovorjenih sprememb in dopolnitev pogodbe o nadgradnji in vzdrževanju SBI-PIS JN067/RN-18-POG-VZ z dne 21. 5. 2019,
• podrobnega terminskega načrta v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str. 66/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• zapisnikov in poročil o sestankih in delavnicah v skladu s točko 6.1. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• GAP analize,
• predloga končne dokumentacije produkcijskih zahtev v skladu s četrtim odstavkom 2. člena pogodbe JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG>,
• končnega predloga podrobne specifikacije SBI-PIS z vsemi spremembami v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str. 66/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• planov in poročil izvajalca v skladu s točko 5.1 specifikacij naročnika (str. 65/73,ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• zapisnikov koordinacijskih sestankov na projektu,
• zapisnikov nadzornega telesa, ki izvaja nadzor nad izvajanjem projekta,
• izvajalčevih načrtov testiranja in testnih scenarijev, poročil in zapisnikov o testiranjih in preizkusih delovan)a sistema ter vseh drugih dokumentov v zvezi s testiranjem v skladu s točko 6.2. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• načrta usposabljanja v skladu s točko 6.3. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• zapisnikov in poročil o vzpostavitvi SBI-PIS na produkcijskem okolju,
• uporabniške dokumentacije in navodil za uporabnike, ki jih je izvajalec izročil naročniku,
• originalne prospektne dokumentacije izvajalca,
• primopredajne zapisnike vseh dosedanjih faz implementacije v skladu z 8. členom pogodbe JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG>
• dokumenta, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico celotnega sistema za zagotavljanje varovanja podatkov (backup),
• dokumenta, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico arhitekture celotnega informacijskega sistema,
• slike zaslona enotne vstopne točke za uporabnike ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku,
• slike zaslona vmesnikov vsake izmed aplikacij oz. modulov sistema ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku,
• slike zaslona vmesnika skrbniškega modula ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku,
• vseh dokumentov, ki jih je izvajalec v zvezi z izvedbo projekta naslovil na naročnika (bodisi v fizični bodisi elektronsko obliki),
• vseh dokumentov, ki jih je naročnik v zvezi z izvedbo projekta naslovil na izvajalca (bodisi v fizični bodisi elektronsko obliki),
• vseh računov, ki so bili izdani na podlagi 7. člena pogodbe, vključno z računom s pripadajočo specifikacijo, na podlagi katerega je naročnik dne 27. 1. 2020 izvedel plačilo v višini 441.753,70 EUR.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. PKO-20-P/2021 z dne 15. 1. 2021, s katero je v prvi točki izreka izpodbijane odločbe zahtevi prosilca delno ugodil tako, da je prosilcu omogočil vpogled v:

• ponudbeno dokumentacijo izvajalca oziroma izbranega ponudnika ... s konzorcijskima partnerjema ... in ... (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) za javno naročilo »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema«, st. objave na Portalu javnih naročil JN005609/2018-B01; Ponudba številka 5609/2018-PU z dne 7.9.2018,
• terminski načrt v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str.66/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• račun, ki je bili izdan na podlagi 7. člena pogodbe s pripadajočo specifikacijo, na podlagi katerega je naročnik dne 27. 1. 2020 izvedel plačilo v višini 441.753,70 EUR,

razen v delu, ki vsebuje osebne podatke, ki jih je naročnik dolžan varovati skladno z določili ZVOP-1 in v podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost skladno z ZPosS. Vpogled v ostale zahtevne podatke je organ prosilcu v celoti zavrnil.

IP je z odločbo št. 090-67/2021/3 z dne 14. 4. 2021 odločbo organa v zavrnilnem delu odpravil in zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Organ je dne 14. 5. 2021 izdal novo odločbo, št. PKO-469-P/21 (v nadaljevanju izpodbijana odločba, s katero je zahtevi prosilca delno ugodi tako, da se prosilcu omogoči vpogled v zahtevane dokumente:

(1) Celotna ponudbena dokumentacija izvajalca oziroma izbranega ponudnika ... s konzorcijskima partnerjema … in … (v nadaljevanju izbrani ponudnik, tudi stranski udeleženec) za javno naročilo »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema«, št. objave na Portalu javnih naročil JN005609/2018-B01; Ponudba številka 5609/2018-PU z dne 7. 9. 2018:

Vpogled se delno omogoči v ponudbeno dokumentacijo, in sicer v dokumente:

1.1.  Pooblastila za zastopanje,

1.1.1. Pooblastilo … za … z dne 30. 8. 2018,

1.1.2. Pooblastilo … z dne 7. 9. 2018, razen v osebne podatke (ime in priimek pooblaščenca za zastopanje ... v predmetnem postopku),

1.1.3. Pooblastilo .. za … z dne 7. 9. 2018,

1.2.  Obrazec ePRO - Ponudba-Pogodba (nepodpisana), razen v osebne podatke (ime in priimek kontaktnih oseb in skrbnikov pogodbe in odgovornih oseb za varnost in zdravje pri delu),

1.3. Lastni ponudbeni predračun s specifikacijo z dne 7. 9. 2018, razen v delu, ki je označen kot poslovna skrivnost, in sicer v nazive posameznih postavk ponudbe,

1.4.  Idejni načrt,

1.4.1.  Izjava - Idejni načrt z dne 7. 9. 2018,

1.4.2.  Idejna Rešitev, razen v delu, ki je označen kot poslovna skrivnost, in sicer se ne omogoči vpogleda v samo vsebino dokumenta od str. 8 do vključno 130 (omogoči se v pogled v kazalo vsebine v naslove poglavij in v kazalo prilog),

1.5.   Priloge k idejnemu načrtu,

1.5.1.  Priloga 1 - ONLINE Tehnična navodila,

1.5.2.  Priloga 2 – WebServiceSpecification,

1.5.3.  Priloga 3 - Tehnično navodilo Ceniki,

1.5.4.    Priloga 4 - Standard za e-poslovanje 2-3,

1.5.5.    Priloga 5 – Izjava,

1.5.6.    Priloga 5 - Standard za e-poslovanje 2-4,

1.5.7.    Priloga 6 - Tehnično navodilo za pošiljanje in prevzem cen zdravil,

1.5.8.    Priloga 7 - Tehnično navodilo v CBZ v XML obliki,

1.5.9.    Priloga 8 - Izdatki tehnično navodilo,

1.5.10.  Priloga 9 - Tehnično navodilo Izjeme med storitvami izvajalca,

1.5.11.  Priloga 10 - Tehnično navodilo IOZ_Portal,

1.5.12.  Priloga 11 - Navodilo za posredovanje podatkov čakalnega seznama,

1.5.13.  Priloga 12 - Navodilo za izmenjavo podatkov o artiklih z dobavitelji,

1.5.14.  Priloga 13 - Tehnično navodilo Ceniki PZZZ,

1.5.15.  Priloga 14 - Struktura XML_Sifranti_IN_Povezovalni,

1.5.16.  Priloga 15 - Struktura XML_Sifranti_IN_Povezovalni Priloga 1,

1.5.17.  Priloga 16 - Tehnično navodilo za uporabo spletne storitve za izmenjavo pošiljk,

1.5.18.  Priloga 17 - Navodila e-SLOG,

1.5.19.  Priloga 18 - ERR_Javni vmesniki spletnih servisov,

1.5.20.  Priloga 19 - SAP Data Model ERP,

1.6.      Specifikacije in reference,

1.6.1.    Obrazec ePRO – Specifikacije,

1.6.2.    Obrazec ePRO - Specifikacije, točka 2. Reference vodje projekta za ocenjevanje v okviru meril za kader 1, razen v osebne podatke (ime in priimek kadra, kontaktne podatke oseb za preveritev referenc) in reference zasebnih subjektov (podatek o referenčnem naročniku in nazivu in opisu projekta),

1.6.3.    Obrazec ePRO - Specifikacije, točka 2. Reference vodje projekta za ocenjevanje v okviru meril - referenčno potrdilo za kader 1 potrjen s strani naročnika referenčnega posla, razen v osebne podatke (ime in priimek kadra, kontaktne podatke oseb za preveritev referenc) in reference zasebnih subjektov (podatek o referenčnem naročniku in nazivu in opisu projekta),

1.6.4.    Obrazec ePRO - Specifikacije, točka 2. Reference vodje projekta za ocenjevanje v okviru meril - referenčno potrdilo prevod za kader 1, razen v osebne podatke (ime in priimek kadra) in reference zasebnih subjektov (podatek o referenčnem naročniku in nazivu in opisu projekta),

1.6.5.    Obrazec ePRO - Specifikacije, točka 2. Reference vodje projekta za ocenjevanje v okviru meril - referenčno potrdilo in certifikati za kader 2, razen v osebne podatke (ime in priimek kadra, kontaktne podatke oseb za preveritev referenc) in reference zasebnih subjektov (podatek o referenčnem naročniku in nazivu in opisu projekta) ter v certifikate kadra,

1.7.      Dokazila o nekaznovanosti,

1.7.1.    Obrazec ePRO - zahtevek za podatke iz KE za …,

1.7.2.    Obrazec ePRO - zahtevek za podatke iz KE za zakonitega zastopnika …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov (EMŠO, datum in kraj rojstva, podatki o prebivališču in državljanstvu),

1.7.3.    Obrazec ePRO - zahtevek za podatke iz KE za zakonitega zastopnika …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov (EMŠO, datum in kraj rojstva, podatki o prebivališču in državljanstvu),

1.7.4.    Obrazec ePRO - zahtevek za podatke iz KE za …,

1.7.5.    Izjava o nekaznovanosti za …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov in osebnih podatkov podpisnikov in overiteljev dokumentov,

1.7.6.    Izjava o nekaznovanosti za zakonitega zastopnika …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov in osebnih podatkov podpisnikov in overiteljev dokumentov,

1.7.7.    Izjava o nekaznovanosti za zakonitega zastopnika …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov in osebnih podatkov podpisnikov in overiteljev dokumentov,

1.7.8.    Izjava o nekaznovanosti za prokurista …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov in osebnih podatkov podpisnikov in overiteljev dokumentov,

1.7.9.    Potrdilo o nekaznovanosti za …,

1.8.      Izjava/podatki o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika,

1.8.1.    Obrazec ePRO - Izjava/podatki o udeležbi za …, razen v osebne podatke (ime in priimek lastnikov družbe),

1.8.2.    Obrazec ePRO - Izjava/podatki o udeležbi za …,

1.8.3.    Priloga - Delničarji …, razen v osebne podatke (ime in priimek lastnikov družbe) in v podatke, ki so označene kot poslovna skrivnost,

1.8.4.    Priloga - Povezane družbe …, razen v podatke, ki so označene kot poslovna skrivnost,

1.8.5.    Obrazec ePRO - Izjava/podatki o udeležbi za …,

1.9.      Bančna garancija za resnost ponudbe, razen v osebne podatke podpisnika oz. izdajatelja garancije,

1.10.     Referenčne izjave,

1.10.1.  Opis referenc, razen v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

1.10.2.  Referenčno potrdilo 1, razen v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

1.10.3.  Referenčno potrdilo 2, razen v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

1.10.4.  Referenčno potrdilo 3, razen v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

1.11.     Zahtevane listine v točki 7 razpisne dokumentacije za …,

1.11.1.  Izjava o zastopanju … in vpis v poslovni register, razen v osebne podatke zakonitih  zastopnikov,  pooblaščencev  in  podpisnikov  oz.  overiteljev dokumentov in tolmačev,

1.11.2.  Notarska izjava …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov, pooblaščencev in podpisnikov oz. overiteljev dokumentov in tolmačev,

1.11.3.  Potrdilo o davčnem rezidentstvu, razen v osebne podatke izdajateljev dokumentov in tolmačev,

1.11.4.  Potrdilo o plačanih davčnih obveznostih, razen v osebne podatke izdajateljev dokumentov in tolmačev,

1.11.5.  Potrdilo o plačilu prispevkov za socialno zavarovanje, razen v osebne podatke izdajateljev dokumentov in tolmačev,

1.11.6.  Potrdilo o priglasitvi gospodarske dejavnosti, razen v osebne podatke izdajateljev dokumentov in tolmačev,

1.12.     Konzorcijska pogodba, razen v delu, ki je označen kot poslovna skrivnost,

1.13.     Podizvajalske pogodbe,

1.13.1.  Podizvajalska pogodba .. - …, razen v delu, ki je označen kot poslovna skrivnost,

1.13.2.  Podizvajalska pogodba … - .., razen v delu, ki je označen kot poslovna skrivnost,

1.13.3.  Podizvajalska pogodba … - .., razen v delu, ki je označen kot poslovna skrivnost,

1.14.     Kataloge in prospekte,

1.14.1.  Analytics, razen v delu, ki ga je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve,

1.14.2.  Care collaboration, razen v delu, ki ga je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve,

1.14.3.  Digital trasformation in health care, razen v delu, ki ga je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve,

1.14.4.  IS Healthcare, razen v delu, ki ga je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve,

1.14.5.  ISH onepager, razen v delu, ki ga je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve,

1.14.6.  ISH onepager 1, razen v delu, ki ga je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve,

1.14.7.  ISH onepager 2, razen v delu, ki ga je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve,

1.14.8.  ISH onepager 3, razen v delu, ki ga je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve,

1.14.9.  ISH onepager 4, razen v delu, ki ga je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve,

1.14.10. ISH onepager 5, razen v delu, ki ga je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve,

1.14.11. Izjava dokazila, razen v delu, ki ga je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve,

1.14.12. Patient care, razen v delu, ki ga je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve,

1.14.13. Smarter data integration, razen v delu, ki ga je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve,

1.15. Obrazec ePRO - Ponudba-Pogodba (podpisan), razen v osebne podatke (ime in priimek kontaktnih oseb in skrbnikov pogodbe in odgovornih oseb za varnost in zdravje pri delu),

1.16.     Obrazce ESPD,

1.16.1.  ESPD za …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov in kontaktnih oseb (ime in priimek, datum in kraj rojstva, podatki o prebivališču, tel. številka, el. naslov),

1.16.2.  ESPD za …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov in kontaktnih oseb (ime in priimek, datum in kraj rojstva, podatki o prebivališču, tel. številka, el. naslov),

1.16.3.  ESPD za …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov in kontaktnih oseb (ime in priimek, datum in kraj rojstva, podatki o prebivališču, tel. številka, el. naslov),

1.16.4.  ESPD za …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov in kontaktnih oseb (ime in priimek, datum in kraj rojstva, podatki o prebivališču, tel. številka, el. naslov),

1.16.5.  ESPD za …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov in kontaktnih oseb (ime in priimek, datum in kraj rojstva, podatki o prebivališču, tel. številka, el. naslov) in podatke o referenčnih poslih (naziv referenčnega naročnika in opis projekta),

1.16.6.  ESPD za …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov in kontaktnih oseb (ime in priimek, datum in kraj rojstva, podatki o prebivališču, tel. številka, el. naslov),

1.17.     Dopolnitev ponudbe,

1.17.1.  Poziv k predložitvi dokumentacije za preverjanje sposobnosti podizvajalcev z dne 19. 10. 2018, razen v osebne podatke podpisnika poziva (ime in priimek),

1.17.2.  obrazec ePRO - Izjava/podatki o udeležbi za …, razen v osebne podatke lastnikov družbe,

1.17.3.  obrazec ePRO - Izjava/podatki o udeležbi za …,

1.17.4.  obrazec ePRO - Izjava/podatki o udeležbi za …., razen v osebne podatke lastnikov družbe,

1.7.10.  obrazec ePRO - Zahtevek za podatke iz KE za …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov (EMŠO, datum in kraj rojstva, podatki o prebivališču in državljanstvu),

1.7.11.  obrazec ePRO - Zahtevek za podatke iz KE za …, razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov (EMŠO, datum in kraj rojstva, podatki o prebivališču in državljanstvu),

1.7.12.  obrazec ePRO - Zahtevek za podatke iz KE za … (fizična oseba), razen v osebne podatke zakonitih zastopnikov (EMŠO, datum in kraj rojstva, podatki o prebivališču in državljanstvu),

1.17.5.  obrazec ePRO - Zahtevek za podatke iz KE za .. ter druge pisno ali po elektronski pošti dogovorjene spremembe in dopolnitev pogodbe za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema JN 067/RN-18<JN067/RIM-18-POG> z dne 21.5.2019. Dostop do zahtevanih podatkov se ne omogoči, ker organ z dokumentom ne razpolaga, ker dokument ne obstaja.

(3) Vsi aneksi in drugi dodatki k pogodbi (protokoli...) ter drugih pisno ali po elektronski pošti dogovorjene spremembe in dopolnitev pogodbe o nadgradnja in vzdrževanju SBI-PIS JN067/RN-18-POG-VZ z dne 21.5.2019. Dostop do zahtevanih podatkov se ne omogoči, ker organ z dokumentom ne razpolaga, ker dokument ne obstaja.

(4) Podrobni terminski načrt v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str. 66/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije.

Vpogled se delno omogoči v terminski načrt, in sicer v dokumente:

4.1. terminski načrt, izdelan v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str. 66/73) - Poročilo o opravljenem delu z dne 15.12.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek odgovorne osebe),

(5) Zapisniki in poročila o sestankih in delavnicah v skladu s točko 6.1. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije.

Vpogled se delno omogoči v zapisnike in poročila o sestankih in delavnicah, in sicer dokumentov:

5.1.      CV (Country version) - Zapisniki z dne:

5.1.1. CV z dne 15.10.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.1.2. CV z dne 13.8.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve

5.2. DMS - Poročila z dne:

5.2.1. CONR z dne 5.2.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.3. Finance - Poročila z dne:

5.3.1. CONR z dne 9.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.3.2.    CONR z dne 10.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.3.3.    CONR z dne 16.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.3.4.    CONR z dne 23.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.3.5.    CONR z dne 6.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.3.6.    CONR z dne 13.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.3.7.    CONR z dne 14.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.3.8.    CONR z dne 20.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.3.9.    CONR z dne 21. 1. 2020 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve.

5.4. Health - Poročila z dne:

5.4.1.    CONR z dne 5.11.2019 (excel), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.2.    CONR z .dne 6.11.2019 (excel), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.3.    CONR z dne 7.11.2019 (excel), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.4.    CONR z dne 7.11.2019 (excel), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.5.    CONR z dne 14.11.2019 (excel), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.6.    CONR z dne 21.11.2019 (excel), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.7.    CONR SURG (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve

-           Poročilo z dne 6. 11. 2019,

-           Poročilo z dne 14. 11. 2019,

-           Poročilo z dne 21. 11. 2019,

-           Poročilo z dne 11. 12. 2019,

-           Poročilo z dne 14. 1. 2020,

5.4.8.    CONR (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve

-           Poročilo z dne 18. 10. 2019,

-           Poročilo z dne 12. 11. 2019,

-           Poročilo z dne 19. 11. 2019,

5.4.9.    CONR (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve

-           Poročilo z dne 6. 11. 2019,

-           Poročilo z dne 13. 11. 2019,

-           Poročilo z dne 20. 11. 2019,

-           Poročilo z dne 3. 12. 2019,

-           Poročilo z dne 10. 12. 2019,

5.4.10.  EMER1 z dne 6. 11. 2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.11.  EMR URGENCA z dne 10. 9. 2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.12.  INPA1 z dne 5. 11. 2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve ,

5.4.13.  Meeting minutes z dne 16. 10. 2019 (excel), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.14.  Meeting minutes z dne 17. 10. 2019 (excel), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.15.  Meeting minutes z dne 18. 10. 2019 (excel), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.16.  Meeting minutes z dne 16 - 24. 10. 2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve

-           Agenda,

-           Poročilo z dne 16. 10. 2019,

-           Poročilo z dne 16. 10. 2019 SLO,

-           Poročilo z dne 17. 10. 2019,

-           Poročilo z dne 17. 10. 2019 SLO,

-           Poročilo z dne 18. 10. 2019,

-           Poročilo z dne 18. 10. 2019 SLO,

-           Poročilo z dne 22. 10. 2019,

-           Poročilo z dne 22. 10. 2019 SLO,

-           Poročilo z dne 23. 20. 2019,

-           Poročilo z dne 23. 10. 2019 SLO,

-           Poročilo z dne 24. 10. 2019,

-           Poročilo z dne 24. 10. 2019 SLO.

5.4.17.  Meeting minutes z dne 16 - 24. 10. 2019 s komentarji (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve

-           Agenda,

-           Poročilo z dne 16. 10. 2019,

-           Poročilo z dne 16. 10. 2019 SLO,

-           Poročilo z dne 17. 10. 2019,

-           Poročilo z dne 17. 10. 2019 SLO,

-           Poročilo z dne 18. 10. 2019,

-           Poročilo z dne 18. 10. 2019 SLO,

-           Poročilo z dne 22. 10. 2019,

-           Poročilo z dne 22. 10. 2019 SLO,

-           Poročilo z dne 23. 20. 2019,

-           Poročilo z dne 23. 10. 2019 SLO,

-           Poročilo z dne 24. 10. 2019,

-           Poročilo z dne 24. 10. 2019 SLO.

5.4.18.  Meeting minutes z dne 22 - 24.10.2019 - končna verzija (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve

-           Poročilo z dne 22.10.2019,

-           Poročilo z dne 23.10.2019,

-           Poročilo z dne 24.10.2019.

5.4.19.  NUCA 1- zdravstvena nega z dne 20. 11. 2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.20.  NUCA 2 - zdravstvena nega z dne 20. 11. 2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.21.  OUTP1 z dne 7.11.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.22.  Sestanek okulistika z dne 16.9.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.23.  Sestanek organizacijska struktura z dne 2.9.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.24.  Sestanek patologija in citologija z dne 17.9.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.25.  TROMBO z dne 11.9.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.26.  WS EMER z dne 2 13.11.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.27.  WS INPA2 z dne 12.11.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.28.  WS INPA2 z dne 12.11.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.29.  WS INPA2 z dne 12.11.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.30.  WS OUT2 z dne 14. 11.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.31.  WS PMD z dne 19.11.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.32.  WS PMD z dne 19.11.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.33.  WS PMD1 z dne 19.11.2019 - SLO, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.34.  Zapisnik z dne 17.12.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.35.  Zapisnik z dne 21.12.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.36.  Zapisnik z dne 24.12.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.37.  Zapisnik sestanka etriaža z dne 15.5.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.38.  Zapisnik sestanka zdravstvena nega Elektronski karton z dne 22.2.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.4.39.  Zapisnik sestanka zdravstvena nega z dne 4.6.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.5. HR - Poročila z dne:

5.5.1. CONR z dne 4.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.5.2.    CONR z dne 14.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.5.3.    CONR z dne 17.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.5.4.    CONR z dne 22.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.5.5.    CONR z dne 24.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.5.6.    CONR z dne 11.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.5.7.    CONR z dne 14.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.5.8.    CONR z dne 15.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.5.9.    CONR z dne 18.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.5.10.  CONR z dne 19.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.5.11.  CONR z dne 21.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.5.12.  CONR z dne 26.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.5.13.  CONR z dne 5.12.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.5.14.  CONR z dne 16.1.2020 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.6. Informatika - Zapisnik z dne:

5.6.1.   Zapisnik sestanek z dne 15.7.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve.

5.7.      Kontroling - Poročila z dne:

5.7.1.    CONR z dne 1.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.7.2.    CONR z dne 28.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.7.3.    CONR z dne 13.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.7.4.    CONR z dne 3.12.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.8.      MM - Poročila z dne:

5.8.1.    CONR z dne 3.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.8.2.    CONR z dne 10.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.8.3.    CONR z dne 17.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.8.4.    CONR z dne 7.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.8.5.    CONR z dne 22.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.8.6.    CONR z dne 10.12.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.8.7.    CONR z dne 17.12.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.8.8.    CONR z dne 30.1.2020 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.8.9.    CONR z dne 13.2.2020 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.8.10. COIMR z dne 3.3.2020 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve.

5.9.      SD - Poročila z dne:

5.9.1.    CONR z dne 10.10.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.9.2.    CONR z dne 8.11.2019 (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve.

5.10.     Vzdrževanje - Zapisnike z dne:

5.10.1.  Meeting minutes z dne 19.10.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

5.10.2.  Meeting minutes z dne 16.12.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

6. GAP analize.

Vpogled se delno omogoči v GAP analize, in sicer v dokumente:

6.1.      ERP del:

6.1.1.    BBP_CO_SBIPIS z dne 1.10.2019, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.1.2.    BBP_DMS-SBIPS_001 z dne 15.7.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.1.3.    BBP_FI-SBIPS_010 (1) z dnl 31.1.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.1.4.    BBP_HR_SBIPIS_010 z dne 30.6.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.1.5.    BBP_MM_SBIPIS z dne 31.8.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.1.6.    BBP_PM_SBIPIS_010 z dne 17.4.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.1.7.    BBP_SD_SBIPIS z dne 26.2.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost.

6.2.      HlS del:

6.2.1.    BBP_CV_Part1_SBIPIS z dne 1.6.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.2.    BBP_CV_Part2_SBIPIS_v3 z dne 16.7.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.3.    BBP_eMED_SBIPIS z dne 16.3.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.4.    BBP_ISH_ADMISSION_SBIPIS z dne 14.4.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.5.    BBP_ ISH_ADMMAS_SBIPIS z dne 8.4.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.6.    BBP_ISH_ADMMREPORTS_SBIPIS z dne 24.3.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.7.    BBP_ ISH_ADMSCH_SIBIPIS z dne 7.4.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.8.    BBP_ ISH_PatientAccounting_SBIPIS_v2 z dne 7.7.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.9.    BBP_ ISHMED_Clinical Documentation z dne 20.3.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.10.  BBP_ ISHMED_CLIO_LAB_SBIPIS z dne 28.4.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.11.  BBP_ ISHMED_CLIO_MIC_SBIPIS z dne 29.4.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost

6.2.12.  BBP_ ISHMED_CLIO_RAD_SBIPIS z dne 23.4.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.13.  BBP_ ISHMED_DAY_SBIPIS z dne 12.3.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.14.  BBP_ ISHMED_DAY_SBIPIS z dne 30.6.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.15.  BBP_ ISHMED_DAY_SBIPIS z dne 30.6.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.16.  BBP_ISHMED_Medical record for Emergency z dne 16.3.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.17.  BBP_ ISHMED_Medical record for Inpatient z dne 16.3.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.18.  BBP_ ISHMED_Medical record for Outpatient z dne 10.3.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.19.  BBP_ ISHMED_MEDICATION_DEATILED_CONFING z dne 27.10.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.20.  BBP_ ISHMED_Medication_SBIPIS z dne 15.5.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.21.  BBP_ ISHMED_MM_NURSING_SBIPIS z dne 17.4.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.22.  BBP_ ISHMED_Nursing care Plans_SBIPIS z dne 7.5.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.23.  BBP_ ISHMED_STER_SBIPIS z dne 25.6.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.24.  BBP_ ISHMED_SUR_SBIPIS z dne 7.4.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.25.  BBP_MM_IM_Healthcare_SBIPIS z dne 24.4.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

6.2.26.  ISHMED_STER_CHANGE_LOG z dne 26.5.2020, razen v osebne podatke in v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost,

(7) Predlog končne dokumentacije produkcijskih zahtev v skladu s četrtim odstavkom 2. člena pogodbe JN 067/RN-18 <JN067 /RN-18-POG>.

Dostop do zahtevanih podatkov se ne omogoči, ker organ z dokumentom ne razpolaga, ker dokument ne obstaja.

(8) Končni predlog podrobne specifikacije SBI-PIS z vsemi spremembami v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str. 66/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije.

Dostop do zahtevanih podatkov se ne omogoči, ker organ z dokumentom ne razpolaga, ker dokument ne obstaja.

(9) Plani in poročila izvajalca v skladu s točko 5.1 specifikacij naročnika (str. 65/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije.

Plani in poročila izvajalca v skladu s točko 5.1 specifikacij naročnika (str. 65/73) so vključeni v zapisnikih in poročilih navedenih v točkah 5.1. do 5.10 izreka oz. v terminskem načrtu navedenem v točki 4.1. izreka.

(10) Zapisniki koordinacijskih sestankov na projektu.

Vpogled se delno omogoči v zapisnike koordinacijskih sestankov na projektu, in sicer v dokumente:

10.1.     Zapisniki koordinacijskih sestankov na projektu z dne:

10.1.1.  Zapisnik sestanka z dne 11.5.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.1.2.  Zapisnik sestanka z dne 20.7.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.1.3.  Zapisnik sestanka z dne 23.9.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.1.4.  Zapisnik sestanka z dne 24.11.2020 - kopija, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.1.5.  Zapisnik sestanka z dne 24.11.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve.

10.2.     Zapisnik PM z dne:

10.2.1.  Zapisnik z dne 1.10.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve Zapisnik z dne 4.10.2019,

10.2.2.  Zapisnik z dne 13.10.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.3.  Zapisnik z dne 14.10.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.4.  Zapisnik z dne 17.10.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.5.  Zapisnik z dne 21.10.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.6.  Zapisnik z dne 23.10.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.7.  Zapisnik z dne 4.11.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.8.  Zapisnik z dne 8.11.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.9.  Zapisnik z dne 18.11.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.10. Zapisnik z dne 22.11.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.11. Zapisnik z dne 25.11.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.12. Zapisnik z dne 2.12.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.13. Zapisnik z dne 9.12.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.14. Zapisnik z dne 10.1.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.15. Zapisnik z dne 17.1.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.16. Zapisnik z dne 20.1.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.17. Zapisnik z dne 27.1.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.18. Zapisnik z dne 31.1.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.19. Zapisnik z dne 6.2.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.20. Zapisnik z dne 27.2.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.21. Zapisnik z dne 2.3.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.22. Zapisnik z dne 6.3.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.23. Zapisnik z dne 9.3.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.24. Zapisnik z dne 16.3.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.25. Zapisnik z dne 23.3.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.26. Zapisnik z dne 30.3.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.27. Zapisnik z dne 6.4.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.28. Zapisnik z dne 10.4.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeleženčev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.29. Zapisnik z dne 14.4.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.30. Zapisnik z dne 20.04.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.31. Zapisnik z dne 30.04.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.32. Zapisnik z dne 4.5.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.33. Zapisnik z dne 11.5.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.34. Zapisnik z dne 18.5.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.35. Zapisnik z dne 25.5.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.36. Zapisnik z dne 8.6.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.37. Zapisnik z dne 15.6.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.38. Zapisnik z dne 22.6.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.39. Zapisnik z dne 29.6.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.40. Zapisnik z dne 6.7.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.41. Zapisnik z dne 13.7.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.42. Zapisnik z dne 20.7.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.43. Zapisnik z dne 27.7.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.44. Zapisnik z dne 10.8.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.45. Zapisnik z dne 17.8.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in .odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.46. Zapisnik z dne 24.8.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.47. Zapisnik z dne 3.9.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.48. Zapisnik z dne 7.9.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.49. Zapisnik z dne 14.9.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.50. Zapisnik z dne 28.9.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.51. Zapisnik z dne 26.10.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.52. Zapisnik z dne 2.11.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.53. Zapisnik z dne 9.11.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.54. Zapisnik z dne 23.11.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.55. Zapisnik z dne 30.11.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.56. Zapisnik z dne 7.12.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.57. Zapisnik z dne 14.12.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

10.2.58. Zapisnik z dne 21.11.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve.

(11) Zapisniki nadzornega telesa, ki izvaja nadzor nad izvajanjem projekta.

Vpogled se delno omogoči v zapisnike nadzornega telesa, ki izvaja nadzor nad izvajanjem projekta, in sicer v dokumente:

11.1. Zapisnik SC nadzorni odbor z dne:

11.1.1.  Zapisnik z dne 17.10.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

11.1.2.  Zapisnik z dne 19.12.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

11.1.3.  Zapisnik z dne 8.5.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

11.1.4.  Zapisnik z dne 2.7.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

11.1.5.  Zapisnik z dne 20.10.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

(12) Izvajalčevi načrti testiranja in testnih scenarijev, poročil in zapisnikov o testiranjih in preizkusih delovanja sistema ter vseh drugih dokumentov v zvezi s testiranjem v skladu s točko 6.2. specifikacij  naročnika  (str.  69/73),  k so bile sestavni del  razpisne dokumentacije.

Dostop do zahtevanih podatkov se ne omogoči, ker organ z dokumentom ne razpolaga, ker dokument še ne obstaja.

(13) Načrt usposabljanja v skladu s točko 6.3. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije. Dostop do zahtevanih podatkov se ne omogoči, ker organ z dokumentom ne razpolaga, ker dokument še ne obstaja.

(14) Zapisniki in poročila o vzpostavitvi SBI-PIS na produkcijskem okolju.

Dostop do zahtevanih podatkov se ne omogoči, ker organ z dokumentom ne razpolaga, ker dokument še ne obstaja.

(15) Uporabniška dokumentacija in navodil za uporabnike, ki jih je izvajalec izročil naročniku.

Vpogled se delno omogoči v dokument:

15.1. Navodila za prijavo v sistem SAP ECC in splošno uporabni postopki z dne 4.12.2020, razen v osebne podatke (ime in priimek ter kontaktni podatki avtorja dokumenta) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,

(16) Originalna prospektna dokumentacija izvajalca.

Dostop do zahtevanih podatkov se ne omogoči, ker organ z dokumentom ne razpolaga, ker dokument ni bil zahtevan v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila.

(17) Primopredajni zapisniki vseh dosedanjih faz implementacije v skladu z 8. členom pogodbe JN 067/RN-18 <JN067 /RN-18-POG>.

Dostop do zahtevanih podatkov se ne omogoči, ker organ z dokumentom ne razpolaga, ker dokument še ne obstaja.

(18) Dokument, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico celotnega sistema za zagotavljanje varovanja podatkov (backup).

Dostop do zahtevanih podatkov se ne omogoči, ker dokument ni bil zahtevan v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila.

(19) Dokument,  ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico arhitekture celotnega informacijskega sistema.

Dostop do zahtevanih podatkov se ne omogoči, ker organ z dokumentom ne razpolaga.

(20) Slika zaslona enotne vstopne točke za uporabnike ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku.

Vpogled se omogoči v dokument:

20.1. Slika zaslona - Prijava v sistem,

(21) Slika zaslona vmesnikov vsake izmed aplikacij oz. modulov sistema ali vpogled v zaslon ne posredno pri naročniku.

Dostop do zahtevanih podatkov se ne omogoči, ker organ z dokumentom ne razpolaga, ker dokument še ne obstaja.

(22) Slika zaslona vmesnika skrbniškega modula ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku.

Vpogled se omogoči v dokument:

22.1. Slika zaslona – Uporabniški meni in Sprejem pacienta,

(23) Vsi dokumenti, ki jih je izvajalec v zvezi z izvedbo projekta naslovil na naročnika (bodisi v fizični bodisi elektronsko obliki).

Dostop do zahtevanih podatkov se ne omogoči, ker ne gre za dokumente iz delovnega področja organa, zato ne predstavljajo informacijo javnega značaja.

(24) Vsi dokumenti, ki jih je naročnik v zvezi z izvedbo projekta naslovil na izvajalca (bodisi v fizični bodisi elektronsko obliki).

Dostop do zahtevanih podatkov se ne omogoči, ker ne gre za dokumente iz delovnega področja organa, zato ne predstavljajo informacijo javnega značaja.

(25) Vsi računi, ki so bili izdani na podlagi 7. člena pogodbe, vključno z računom s pripadajočo specifikacijo, na podlagi katerega je naročnik dne 27. 1. 2020 izvedel plačilo v višini 441.753,70 EUR.

Vpogled se omogoči v račun:

25.1. Račun št. TS3-DA-7200023987 z dne 23.12.2019, razen v osebne podatke (ime in priimek izdajatelja računa),

25.2. Priloga k računu - Poročilo o opravljenem delu, razen v osebne podatke (ime in priimek odgovorne osebe),

Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da je v postopek pritegnil izbranega ponudnika … s konzorcijskima partnerjema ... in ... Stransko udeležbo sta priglasila ... in ..., saj so predmet zahteve dokumenti, ki predstavljajo zaupne informacije in poslovno skrivnost obeh družb. Organ je v postopku ugotovil, da je dostop do določenih podatkov treba zavrniti na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost), 3. točke prvega odstavka istega člena (osebni podatki), 9. točke (dokument v postopku izdelave) in 11. točke iste določbe (notranje delovanje).

Podatki, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost po ZGD-1 oziroma ZPosS: Skladno z določbami ZGD-1 je treba presojati celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, saj je nastala pred uveljavitvijo ZPosS. Ker je dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti primarno na subjektu, čigar poslovno skrivnost se varuje, je organ upošteval izjavo izbranega ponudnika, kot stranskega udeleženca, iz katere izhaja, da je treba ponudbeno dokumentacijo v delih, ki je označena kot poslovna skrivnost, varovati kot poslovno skrivnost, kot tudi podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Ker pa je v konkretnem primeru treba upoštevati, da prosilec zahteva tudi podatke, ki so bili pridobljeni oz. so nastali na podlagi postopka javnega naročila, je organ pri presoji, dostop do katerih podatkov se prosilcu omogoči, upošteval tudi določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljevanju: ZJN-3), ki v prvem odstavku 35. člena med drugim določa, da naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ta ali drug zakon ne določa drugače. Ne glede navedeno pa drugi odstavek istega člena določa, da so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Pri tem je organ upošteval tudi, ali morebitni podatki, ki so označeni kot poslovna skrivnost, ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev, ki so javni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, v katero vpogled je zahteval prosilec, je bilo v ponudbi na posameznih dokumentih označeno, da predstavljajo poslovno skrivnost, zato jih organ ni razkril, v kolikor ne gre za podatke, ki so javni že na podlagi ZJN-3. V uvodu organ ugotavlja, da je bilo v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom v zvezi z lastnim ponudbenim predračunom s specifikacijo, ki so ga morali ponudniki predložiti v ponudbi in iz katere so razvidni elementi ponudbene cene (vrsta, količina in cena posameznih ponujenih licenc, vrsta in cena ponujene strojne opreme, storitev ...), navedeno, da bo naročnik navedeni predračun obravnaval kot poslovno skrivnost, zato je lastni ponudbeni predračun s specifikacijo, ki je bil predložen v ponudbi, treba varovati kot poslovno skrivnost. Organ je že pri pripravi predmetne razpisne dokumentacije upošteval, da je predmet javnega naročila v konkretnem primeru nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema in tako že ponudbena dokumentacija lahko vsebuje ideje, osnutke, know-how in tehnične postopke, ki se nanašajo na predmet javnega naročila in z razkritjem katerih bi bila lahko ogrožena konkurenčna prednost ponudnikov. Ne glede na navedeno je organ upošteval, da so skladno s 35. členom ZJN-3, javni podatki o količini iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, ki predstavljajo tudi podatek o porabi javnih sredstev, zato se prosilcu omogoči vpogled v navedene postavke lastnega ponudbenega predračuna s specifikacijo izbranega ponudnika, kot izhaja iz točke 1.3. izreka odločbe.

Kot izhaja iz lastnega ponudbenega predračuna, ponudba oz. posamezni deli ponudbe vsebujejo zaupne informacije za katere izbrani ponudnik ne želi, da bi bile razkrite javnosti oz. tretjim osebam, ali da bi jih prejemnik ponudbe uporabil za kakršenkoli drug namen kot za namen vrednotenja ponudbe, zato organ, razen količin in cen iz predračuna, v vsebino postavk prosilcu vpogleda ne omogoči. Nadalje organ ugotavlja, da sta tudi dokumenta Idejni načrt in Priloge k Idejnemu načrtu, ki so bile predložene v ponudbi, označene kot poslovna skrivnost, zato se prosilcu vpogled v te dokumente delno omogoči na način kot izhaja iz točke 1.4. in 1.5 izreka njegove odločbe. Prosilcu se tako omogoči vpogled v kazalo idejne rešitve in naslove poglavij ter nazive prilog. Prosilcu se ne omogoči vpogleda v samo vsebino idejne rešitve, ker je označena kot poslovna skrivnost, saj gre za vsebino ponujene lastne rešitve implementacije in vzpostavitve sistema, ki je predmet javnega naročila in ki predstavlja konkurenčno prednost izbranega ponudnika, zato same vsebine rešitve ni dopustno razkrivati tretjim osebam. Prosilcu se omogoči vpogled v priloge k idejnemu načrtu, za katere organ ugotavlja, da gre za javno dostopne dokumente, in sicer se mu v celoti omogoči vpogled v priloge pod zaporednimi št. od 1 do 18, ker gre za javno objavljene dokumente Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ministrstva za zdravje, Slovenskega zavarovalnega združenja in Gospodarske zbornice Slovenije. Prosilcu se omogoči vpogled v dokument ePRO - Specifikacije, saj je skladno s 35. členom ZJN-3 specifikacija predmeta javnega naročila javen podatek in obrazec ne vsebuje podatkov o samih idejnih oziroma tehničnih rešitvah izbranega ponudnika. Nadalje se prosilcu omogoči vpogled v dokumente, ki se nanašajo na reference nominiranih kadrov, in sicer v obrazce ePRO - Specifikacije, točka 2. Reference vodje projekta za ocenjevanje v okviru meril za kader 1 in kader 2 s prevodi in referenčnimi potrdili, razen v podatke o referencah zasebnih subjektov, in sicer se prosilcu ne omogoči vpogleda v naziv referenčnega naročnika in v naziv in opis projekta, kot izhaja iz točk 1.6. izreka. Ker se podatki o referenčnih poslih nanašajo na tisti del ponudbe, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev in točkovanje ponudbe v okviru meril, je organ prosilcu omogočil vpogled v podatke o vrednosti in datumu izvedbe referenčnega posla, ter vlogi kadra na referenčnem projektu. Oznaka poslovne skrivnosti je podana tudi na dokumentih v zvezi z udeležbo fizičnih in pravnih oseb v lastništvu izbranega ponudnika in konzorcijskih partnerjev, zato je organ podatke o lastniški strukturi, navedeni v prilogi, prekril, kot izhaja iz točk 1.8. izreka, pri čemer je treba navedene podatke varovati tudi kot osebne podatke. Organ še ugotavlja, da v primeru predmetnih podatkov ne gre za podatke, ki so javni po drugem odstavku 35. členu ZJN-3 niti ne gre za podatke o porabi javnih sredstev po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato se prosilcu vpogled v te podatke ne omogoči. Enako so kot poslovna skrivnost označeni podatki o opisu referenčnega posla in jih organ brez soglasja izbranega ponudnika ni upravičen razkriti. Ker iz odgovora izbranega ponudnika, ki ga je podal v okviru priglasitve stranske udeležbe, izhaja, da je treba podatke iz ponudbene dokumentacije, ki so označeni kot poslovna skrivnost, varovati kot zaupne, organ prosilcu ni omogočil vpogleda v opis vsebine reference, ker vsebuje podatke o ponujeni rešitvi ter tudi ne v vsebino prilog k opisu referenčnega posla, ki predstavljajo referenčna potrdila, ker jih je treba enako kot opis reference varovati kot poslovno skrivnost, saj prav tako vsebujejo podatke o ponujeni rešitvi, kot izhaja iz 1.10 točke izreka. Pri tem organ še ugotavlja, da je izpolnjevanje referenčnega pogoja razvidno že iz obrazca ESPD izbranega ponudnika, v katerega se prosilcu omogoči vpogled, in sicer v obrazec ESPD za partnerja …, iz katerega so razvidni podatki o vrednosti in datumu izvedbe referenčnega posla, razen v podatek o nazivu referenčnega naročnika in opisu projekta, ker navedeni podatki predstavljajo poslovni skrivnost, kot izhaja iz 1.16.5 točke izreka. Enako so kot poslovna skrivnost v ponudbi označene tudi konzorcijska pogodba in podizvajalske pogodbe, zato se prosilcu zavrne vpogled tudi v ta del ponudbene dokumentacije, kot izhaja 1.12. točke izreka. Pri tem organ ugotavlja, da v primeru predmetnih podatkov ne gre za podatke, ki so javni po drugem odstavku 35. členu ZJN-3, saj ti podatki niso bili določeni kot pogoj na predmetnem javnem razpisu, niti niso bili določeni kot merila ocenjevanja niti ne gre za podatke o porabi javnih sredstev po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, z razkrivanjem poslovnih povezav pa se lahko povzroči škodo tako stranskemu udeležencu kot njegovim poslovnim partnerjem. Prosilcu se delno omogoči vpogled v prospekte in kataloge, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, razen v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker gre za opis izdelkov in ponujene rešitve in v dodatno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je ponujena rešitev ustrezna in je označena kot poslovna skrivnost - dokument Izjava dokazila, kot izhaja iz točke 1.14 izreka. Prosilcu se delno omogoči tudi dostop do dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik predložil, skladno z zahtevo za dopolnitev, kot izhaja iz točke 1.17. izreka odločbe. Za zahtevano dokumentacijo, v katero vpogled zahteva prosilec in je nastala po uveljavitvi ZPosS, tj. dokumentacija iz točk 4., 5., 6., 10., 11., 15., 20., 22 in 25. izreka, se upoštevajo določila ZPosS. Skladno z izjavo stranskega udeleženca je treba pri presoji, kateri dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost, upoštevati Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti z dne 24. 4. 2019 (v nadaljevanju: pravilnik) skladno s katerim so poslovna skrivnost vsi deli dokumentacije in dokumentov posredovani organu v sklopu ponudbe, kot tudi v sklopu izvajanja javnega naročila, ki so označeni kot poslovna skrivnost. Iz Priloge 2 k pravilniku izhaja, da je treba kot poslovno skrivnost družbe, šteti pogodbe s poslovnimi partnerji, vključno s pripadajočo dokumentacijo, ponudbe za javna naročila, načrtovanje in izvajanje razvojnih, raziskovalnih, projektnih, analitskih in tehnično-tehnološke aktivnosti in njihove rezultate, kot tudi računalniške uporabniške aplikacije in sistemske produkte. Skladno z navedeno dokumentacijo izbranega ponudnika organ ugotavlja, da je treba vsebino zapisnikov, poročil o sestankih in delavnicah, ki jih je izvajalec kreiral v skladu s točko 6.1. specifikacij naročnika (str. 69/73), planov in poročil izvajalca, ki jih je izvajalec kreiral v skladu s točko 5.1 specifikacij naročnika (str. 65/73), zapisnikov koordinacijskih sestankov na projektu in zapisnikov nadzornega telesa, ki izvaja nadzor nad izvajanjem projekta, kot izhaja iz točk 5., 10. in 11. izreka odločbe, varovati kot poslovno skrivnost, ker ne gre za dokumente organa, ki izvirajo iz njegovega delovnega področja in ne izkazujejo javnopravnega delovanja organa, temveč gre za dokumente izvajalca, ki vsebujejo podatke o tehničnih rešitvah za implementacijo informacijskega sistema in gre torej za nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje zahteve iz 2. člena ZPosS. Organ je skladno s pogodbo, sklenjeno na podlagi izvedenega predmetnega javnega naročila, kot tudi skladno s pravilnikom o varovanju poslovnih skrivnosti izvajalca, kot poslovno skrivnost zavezan varovati ideje, osnutke, know-how in tehnične postopke, ki se nanašajo na predmet javnega naročila, in jih ne sme prenašati na tretje osebe, zato se prosilcu zavrne vpogled v vsebino prej navedenih zapisnikov in poročil. Poleg tega je treba v točki 5., 10. in 11. izreka navedene podatke obravnavati kot izjemo skladno z 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, saj tehnične rešitve in predlogi, ki jih vsebujejo zapisniki sestankov in poročil, ne predstavljajo še končnega izdelka, tj. informacijskega sistema, zato bi seznanitev s temi podatki lahko povzročila napačno razumevanje vsebine ponujene rešitve, ki je še v izdelavi, s čimer lahko nastane škoda izvajalcu, zaradi posredovanja poslovnih skrivnosti nepooblaščenim osebam. Ker gre za delovno gradivo in ne končne izdelke, posledično iz navedenih podatkov ne izhajajo podatki o porabi javnih sredstev, ki bi morali biti skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ javni. Enako kot vsebina prej navedenih zapisnikov in poročil, tudi GAP analize iz točke 6. izreka, vsebujejo podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker gre za podatke o tehnični rešitvi ponujenega sistema, ki jo je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost in predstavlja njegovo konkurenčno prednost kot posledico njegovega strokovnega znanja in izkušenj. Iz enakega razloga se kot poslovna skrivnost varuje tudi dokument z Navodili za prijavo v sistem SAP ECC in splošno uporabni postopki z dne 4.12.2020, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve, kot izhaja iz točke 15. izreka. Pri tem organ ni pristojen niti ustrezno usposobljen za presojo in oceno, ali so posamezni dokumenti upravičeno označeni kot poslovna skrivnost, zato je sledil oznaki poslovne skrivnosti, kot izhaja iz posameznih dokumentov in pravilnika o varovanju poslovnih skrivnosti izvajalca. V zvezi z zahtevo za dostop do dokumenta, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico celotnega sistema za zagotavljanje varovanja podatkov (backup), organ ugotavlja, da ne gre za dokument zahtevan v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila, temveč gre za del širše informacijske infrastrukture organa. Poleg tega organ ugotavlja, da bi razkritje zahtevanih podatkov v zvezi z varovanjem podatkov lahko ogrozilo poslovanje in delovanje organa, kar predstavlja izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če bi se z njimi seznanila nepooblaščena oseba. Prav tako pa zahtevani podatki ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev in posledično ne gre za informacije javnega značaja, ki bi bili po zakonu javni. V ostalo dokumentacijo, za katero ni podana izjema od dostopa do informacij javnega značaja zaradi varovanja poslovne skrivnosti, se prosilcu omogoči vpogled, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Osebni podatki: Organ je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo več osebnih podatkov v smislu 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z varstvom osebnih podatkov, zato je vse osebne podatke na dokumentih, ki se posredujejo prosilcu na podlagi zahteve, prekril. Tako so prekriti osebni podatki na dokumentih, ki so del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, kot izhaja iz točk 1. izreka odločbe, in sicer so prekriti osebni podatki, tj. ime priimek pooblaščenih oseb na pooblastilih, podatki o imenih in priimkih skrbnikov pogodb, ime in priimek nominiranih kadrov na referenčnih obrazcih in kontaktni podatki oseb za preveritev referenc, osebni podatki na pooblastilih za pridobitev podatkov iz kazenske evidence, potrdilih iz kazenske evidence, ki so bili predloženi v ponudbi, osebni podatki na izjavah o nekaznovanosti za partnerja … in njegove zakonite zastopnike ter drugih dokazilih o izpolnjevanju zahtevanih pogojev partnerja …, na katerih so prekriti osebni podatki zakonitih zastopnikov in osebni podatki izdajateljev dokumentov in tolmačev, osebni podatki na dokumentih v zvezi s podatki o udeležbi fizičnih osebah v lastništvu ponudnika (vključno s seznamom delničarjev izbranega ponudnika), osebni podatki izdajatelja bančne garancije. Enako se prosilcu ne omogoči vpogled v osebne podatke na obrazcih ESPD, ki so bili predloženi v ponudbi, in sicer v osebne podatke zakonitih zastopnikov in kontaktnih oseb (datum in kraj rojstva, podatki o prebivališču, tel. številka, el. naslov). Prav tako so prekriti osebni podatki na dokumentih iz dopolnitve ponudbe, ki je prosilcu posredovana na vpogled, skladno s točko 1.17 izreka ter osebni podatki odgovornih oseb na terminskem načrtu, skladno s točko 4. izreka, zapisnikih, poročilih o sestankih in delavnicah, ki jih je izvajalec kreiral v skladu s točko 6.1. specifikacij naročnika (str. 69/73), planih in poročilih izvajalca, ki jih je izvajalec kreiral v skladu s točko 5.1 specifikacij naročnika (str. 65/73), zapisnikih koordinacijskih sestankov na projektu in zapisnikih nadzornega telesa, kot izhaja iz točke 5., 10. in 11 izreka. Enako je organ prekril tudi osebne podatke na zahtevani tehnični dokumentaciji, GAP analizah, navodilih za uporabnike iz točke 6. in 15. izreka in računih iz točke 25. izreka, in sicer osebne podatke - ime in priimek avtorjev in podpisnikov dokumentov.

Organ z dokumenti ne razpolaga, ker zahtevani dokumenti še niso bili oblikovani: Organ je ugotovil, da v primeru dokumentov iz točke 2., 3., 7., 8., 12., 13., 14., 16., 17., 18., 19. in 21. izreka izpodbijane odločbe ne gre za dokumente, ki izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ker organ z dokumentom ne razpolaga, ker dokument ne obstaja, ker ni bil zahtevan v okviru javnega naročila, ali pa še ni bil oblikovan. Zahtevani aneksi in drugi dodatki, druge pisno ali po elektronski pošti dogovorjene spremembe in dopolnitev k snovnim pogodbam, v katere vpogled zahteva prosilec, med organom in izbranim ponudnikom niso bili sklenjeni, zato naročnik z njimi ne razpolaga. Enako naročnik ne razpolaga s predlogom končne dokumentacije produkcijskih zahtev v skladu s četrtim odstavkom 2. člena pogodbe JN 067/RN-18 <JN067 /RN-18-POG, ker bo dokument kreiran šele ob prehodu rešitve v produkcijo. Enako ne razpolaga s končnim predlogom podrobne specifikacije SBI-PIS z vsemi spremembami v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str. 66/73), ker gre za izvajalčev dokument, s katerim organ ne razpolaga, kot tudi ne z izvajalčevimi načrti testiranja in testnih scenarijev, poročili in zapisniki o testiranjih in preizkusih delovanja sistema ter vsemi drugimi zahtevanimi dokumenti v zvezi s testiranjem v skladu s točko 6.2. specifikacij naročnika (str. 69/73). Prav tako ni mogoč dostop do načrta usposabljanja v skladu s točko 6.3. specifikacij naročnika (str. 69/73), ker bo dokument kreiran šele ob prehodu informacijskega sistema v živo, kot tudi zapisniki in poročila o vzpostavitvi SBI-PIS na produkcijskem okolju, ki bodo prav tako izdelani pred prehodom v živo. Enako še niso kreirani primopredajni zapisniki vseh dosedanjih faz implementacije v skladu z 8. členom pogodbe JN 067/RN-18 <JN067 /RN-18-POG, ker še ni vzpostavljenega testnega okolja. Enako tudi v zvezi z dokumentom, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico arhitekture celotnega informacijskega sistema, organ ugotavlja, da gre za dokument izvajalca, s katerim ne razpolaga, zato vpogled v ta podatek ni mogoč. Prav tako organ še ne razpolaga s sliko zaslona vmesnikov vsake izmed aplikacij oz. modulov sistema.

Dokument ne izvira iz področja delovanja organa: V zvezi z zahtevo prosilca do dokumentov, ki jih je izvajalec v zvezi z izvedbo projekta naslovil na naročnika (bodisi v fizični bodisi elektronsko obliki) in ki jih je naročnik v zvezi z izvedbo projekta naslovil na izvajalca (bodisi v fizični bodisi elektronsko obliki), kot izhaja iz točk 23. in 24. izreka, ne gre za dokumente, ki izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ker ne izvirajo iz področja delovanja organa, tj. varovanje zdravja, temveč gre za interno komunikacijo med naročnikom in izvajalcem, zato se vpogled v te dokumente ne omogoči, niti ne gre za podatke, iz katerih bi bila razvidna poraba javnih sredstev. Poleg tega organ v zvezi z elektronskimi sporočili, ki so si jih izmenjali posamezni uslužbenci organa in izvajalca, ugotavlja, da organ nima pristojnosti, da bi pregledoval elektronski predal posameznega uslužbenca, ker bi s tem posegel v pravico do komunikacijske zasebnosti svojega zaposlenega, zato tudi iz tega razloga prosilcu dostopa v te podatke ne more omogočiti, kot tudi se ne more konkretno opredeliti do vsakega posameznega elektronskega sporočila, ki je bilo posredovano s strani uslužbenca organa in izvajalca. Skladno z ugotovljenim je organ odločil, kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijane odločbe.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 1. 6. 2021 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da vlaga pritožbo zoper podtočke I. točke izreka št. 1.3., 1.4., 1.6., 1.10., 1.12., 1.13., 1.14., od točke 5.1 do 5.10., 6.1., 6.2., 7., 8., 9., 10.1., 10.2., 11.1., 12., 13., 14., 15.1., 17., 18. in 19., 20., 21., 22., 23. in 24., iz razloga bistvene kršitve pravil postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega predpisa ter predlaga, da se pritožbi ugodi tudi v delu, v katerem jo je organ zavrnil in prekril celotne dokumente ter podatke ter naloži organu, da prosilcu posreduje elektronske kopije oz. podredno fotokopije:

- celotne ponudbene dokumentacije izvajalca oziroma izbranega ponudnika ... s konozorcijskima partnerjema .. in … (v nadaljevanju: »izbrani ponudnik«) za javno naročilo »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema«, št. objave na Portalu javnih naročil JN005609/2018-BO1; Ponudba številka 5609/2018-PU z dne 7. 9. 2018,

- zapisnikov in poročil o sestankih in delavnicah v skladu s točko 6.1. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,

- GAP analize,

- predloga končne dokumentacije produkcijskih zahtev v skladu s četrtim odstavkom 2. člena pogodbe JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG>,

- končnega predloga podrobne specifikacije SBI-PIS z vsemi spremembami v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str. 66/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,

- planov in poročil izvajalca v skladu s točko 5.1 specifikacij naročnika (str. 65/73, ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,

- zapisnikov koordinacijskih sestankov na projektu,

- zapisnikov nadzornega telesa, ki izvaja nadzor nad izvajanjem projekta,

- izvajalčevih načrtov testiranja in testnih scenarijev, poročil in zapisnikov o testiranjih in preizkusih delovanja sistema ter vseh drugih dokumentov v zvezi s testiranjem v skladu s točko 6.2. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije, zapisnikov in poročil o vzpostavitvi SBI-PIS na produkcijskem okolju,

- uporabniške dokumentacije in navodil za uporabnike, ki jih je izvajalec izročil naročniku,

- primopredajne zapisnike vseh dosedanjih faz implementacije v skladu z 8. členom pogodbe JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG>,

- dokumenta, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico celotnega sistema za zagotavljanje varovanja podatkov (backup),

- dokumenta, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico arhitekture celotnega informacijskega sistema, slike zaslona enotne vstopne točke za uporabnike ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku,

- slike zaslona vmesnikov vsake izmed aplikacij oz. modulov sistema ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku, slike zaslona vmesnika skrbniškega modula ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku,

- vseh dokumentov, ki jih je izvajalec v zvezi z izvedbo projekta naslovil na naročnika (bodisi v fizični bodisi elektronsko obliki),

- vseh dokumentov, ki jih je naročnik v zvezi z izvedbo projekta naslovil na izvajalca (bodisi v fizični bodisi elektronsko obliki).

Prosilec je navedel, da bi organ moral uporabiti pravila o delnem dostopu, zakriti le podatke (besede in številke), ki naj bi predstavljali poslovno skrivnost, preostanek dokumenta pa predati prosilcu. Namesto tega je organ v vseh primerih sklicevanja na poslovno skrivnost prekril celoten dokument in s tem kršil pravila o delnem dostopu. Organ se sicer sklicuje na to, da naj bi omogočil delni dostop, vendar prosilec opozarja, da je organ pri izvedbi delnega dostopa na vseh dokumentih, ki jih navaja v izreku, da se vanje omogoči vpogled delno in kjer je poleg naslova dokumenta zapisal: »razen v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost« in »razen v delu, ki ga je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve«, nezakonito prekril celotne odstavke besedila oziroma kar celotne dokumente. Gre za dokumente, ki so v izreku izpodbijane odločbe navedeni pod št. 1.3., 1.4., 1.6., 1.10., 1.12., 1.13., 1.14.,od 5.do 5.10., od 6. do 6.2., 9., od 10. do 10.2., 11.1., 15.1. Organ je s tem nezakonito zaključil, da ti dokumenti v celoti predstavljajo poslovno skrivnost, kar očitno ne drži, saj so poslovna skrivnost lahko le posamezni podatki oz. posamezne besede v dokumentih, nikoli pa ne celotni dokumenti, ki jih zahteva prosilec.

Kršitve zaradi zavrnitve vpogleda v podatke, ki ne morejo predstavljati poslovnih skrivnosti

1. Pristojnost za presojo, kaj je poslovna skrivnost

Nezakonito in napačno je stališče organa, da ni pristojen niti ustrezno usposobljen za presojo in oceno, ali so posamezni dokumenti upravičeno označeni kot poslovna skrivnost in da je zato vselej sledil oznaki poslovne skrivnosti, kot to izhaja iz posameznih dokumentov in pravilnika o varovanju poslovnih skrivnosti izvajalca. Prosilec meni, da je organ dolžan na podlagi določb ZDIJZ napraviti presojo, kateri podatki predstavljajo poslovno skrivnost skladno z ZGD-1 oziroma ZPosS, hkrati pa predvsem presoditi, ali posamezni podatki, ki sicer izpolnjujejo pogoje za poslovno skrivnost v skladu z navedenima zakonoma, lahko pomenijo izjemo od dostopa do informacij javnega značaja. Ta namreč določa, da izjema zavrnitve dostopa zaradi poslovnih skrivnosti ne velja v primeru podatkov o porabi javnih sredstev. To je organ v svoji odločbi povsem spregledal in s tem ravnal nezakonito. Večina dokumentov, glede katerih je organ omogočil delni dostop - dejansko pa zakril kar celotne dokumente, namreč po vsebini predstavlja opis predmeta oz. tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila, kar je po ustaljeni praksi Informacijskega pooblaščenca podatek o porabi javnih sredstev, ki je skladno z ZDUZ javen ne glede na to, ali vsebuje poslovne skrivnosti.

1. b) Poslovna skrivnost po ZGD-1

Javnost ponudbene dokumentacije, nastale v okviru postopka oddaje javnega naročila, ureja Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju: »ZJN-3«) v drugem odstavku 35. člena, kjer kot absolutno javne podatke določa podatke o specifikaciji ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količine iz te specifikacije, ceno no enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe, pa tudi vse tiste podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudb v okviru drugih meril. Gre torej za podatke iz ponudbene dokumentacije, ki so javni, ne glede na to, ali je ponudnik navedene podatke označil kot poslovno skrivnost. Postopki javnih naročil morajo biti transparentni, s tem pa je povezana tudi zahteva po publiciteti. Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v dokumentih, ki so bili pridobljeni oziroma so nastali na podlagi postopka javnega naročila. ZJN-3 tako zaradi načela transparentnosti izrecno določa javnost nekaterih dokumentov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje, ob upoštevanju določb ZGD-1, ne pride v poštev. V konkretnem primeru je zato očitno neutemeljena in v nasprotju s 35. členom ZJN-3 ter prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ odločitev organa, da prosilcu ne omogoči vpogleda v sledeče dokumente:

1.3. Lastni ponudbeni predračun s specifikacijo z dne 7. 9. 2018, nazive posameznih postavk ponudbe,

1.4. Idejni načrt,

1.4.1. Izjava - Idejni načrt z dne 7. 9. 2018,

1.4.2. Idejna Rešitev, in sicer v vsebino dokumenta od str. 8 do vključno 130,

1.6. Specifikacije in reference,

1.6.1. Obrazec ePRO – Specifikacije,

1.6.2.

1.14. Kataloge in prospekte,

1.14.1.  Analytics,

1.14.2.  Care collaboration,

1.14.3.  Digital transformation in health care,

1.14.4.  ISHealthcare,

1.14.5.  ISH onepager,

1.14.6.  ISH onepager 1,

1.14.7.  ISH onepager2,

1.14.8.  ISH onepager3,

1.14.9.  ISH onepager4,

1.14.10. ISH onepager 5,

1.14.11. Izjava dokazila,

1.14.12. Patientcare,

1.14.13. Smarterdata integration.

Irelevantno je v zvezi z zgoraj navedenim dejstvo, ki ga navaja organ, da je organ (naročnik) v razpisni dokumentaciji javnega naročila v navodilih zapisal, da bo predračun ponudnika s specifikacijo obravnaval kot poslovno skrivnost. Naročnik seveda ne more z določbami razpisne dokumentaciji vplivati na svoje zakonske

obveznosti.

Skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ se ne glede na določbe prvega odstavka (v katerih je med drugim kot izjema opredeljena poslovna skrivnost), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Tako je tudi informacijski pooblaščenec v številnih odločbah odločil, da predstavljajo podatke o porabil javnih sredstev vsi podatki o tem, kaj je vsebina (specifikacija) predmeta naročila, za katerega so bila porabljena javna sredstva (npr. odločbe, št. 090-116/2017/9 z dne 25. 7. 2017, št. 090-78/2009/14 z dne 2.9. 2008, št. 090-268/2016/6 z dne 15.12.2016). Tako je Informacijski pooblaščenec npr. v zadevi 090-116/2017/9 zapisal: »Poleg tega pa gre za porabo javnih sredstev in podatek o modelu določenega izdelka predstavlja tako rekoč informacijo o poreklu izdelka, ki je, sploh pri nakupu orožja, lahko bistvenega pomena za ugotavljanje ustreznosti oz. kakovosti kupljenega izdelka. S podatkom o modelu kupljenega blaga javnost dejansko dobi informacijo o tem, kakšno blago je organ kupil z javnimi sredstvi. Le če se javnost seznani s to informacijo, lahko preverja, ali je organ javna sredstva porabil smotrno. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje z javnimi sredstvi. Navedenega se mora zavedati tudi stranski udeleženec in proizvajalec artiklov, ki jih stranski udeleženec dobavlja za organ. Ob vstopu v poslovno razmerje s proračunskim uporabnikom je njihova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se trosi denar davkoplačevalcev«. Prosilec v zvezi s tem opozarja še, da v teh dokumentih ni vsebovanega nobenega know-how-a ali podobnih podatkov (npr. izvorne kode informacijskega sistema), katerih razkritje bi lahko povzročilo škodo izbranemu ponudniku in ali na kakršnikoli način ogrozilo delovanje organa, temveč gre le za podroben opis predmeta, ki ga je izvajalec ponudil. Ne glede na zgoraj navedeno, torej tudi če ne bi šlo za podatke o porabi javnih sredstev, je skladu s sodno prakso (npr. sodba Upravnega sodišča z opr. st. U 197 6/2008-26 z dne 11.2.2010) dokazno breme za obstoj poslovne skrivnosti na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje, torej na stranskem udeležencu. V konkretnem primeru iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi stranski udeleženec podal navedbe o konkretizaciji poslovne skrivnosti in za to predložil kakršnekoli dokaze. Stranski udeleženec … d. o. o. vlogi ni priložil sklepa družbe, s katerim bi kot poslovno skrivnost določil zahtevane podatke. Še manj utemeljen pa je argument …, da je v ponudbeni dokumentaciji zgolj z oznako, da dokument predstavlja poslovno skrivnost, kot ustrezno označil, da gre za poslovno skrivnost, kar naj bi samo po sebi zadostovalo, da gre za informacijo, ki ni dostopna javnosti na podlagi ZDIJZ. Navedeno velja tudi za navedbe, ki jih je v svoji vlogi podal ... Ker gre pri zahtevanih podatkih za podatke, ki so nastali pred uveljavitvijo ZPosS, je treba pri presoji uporabiti 39. člen ZGD-1, ki je opredeljeval poslovno skrivnost kot podatke, za katere je tako določila družba s pisnim sklepom, z njim pa morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe. ZGD-1 je ločeval med dvema kriterijema opredelitve poslovne skrivnosti; subjektivni in objektivni kriterij - da je potreba po varstvu očitna in da bi z razkritjem nastala občutna škoda. Za izkazovanje poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju je potreben pisni sklep družbe iz prvega odstavka 39. člena 2GD- 1, nikakor pa ne more opredelitev poslovne skrivnosti izhajati iz splošnih in pavšalnih opredelitev, saj bi morali biti podatki, ki so poslovna skrivnost, določeni jasno in konkretno. Niti ... niti ... navedenega nista izkazala, saj nista predložila nikakršnega sklepa, še manj pa konkretizirala nastanek občutne škode. Tudi v zvezi s preostalimi dokumenti iz ponudbene dokumentacije (referenčni posli in opis referenčnih poslov, dokumenti v zvezi z udeležbo fizičnih in pravnih oseb v lastništvu izbranega ponudnika in konzorcijskih partnerjev, konzorcijska pogodba in podizvajalke pogodbe, prospekti in katalogi) je organ sprejel napačno odločitev, ker so ti dokumenti javni na podlagi določb ZDIJZ in prakse Informacijske pooblaščenke.

Prosilec dalje zatrjuje, da poslovna skrivnost ne morejo biti:

1.12.     Konzorcijska pogodba,

1.13.     Podizvajalska pogodba,

1.13.1.  Podizvajalska pogodba … – …,

1.13.2.  Podizvajalska pogodba … – …,

1.13.3.  Podizvajalska pogodba …- …,

Gre za dokumente, z razkritjem katerih organ (oz. stranski udeleženec) ne more izkazati, da bi mu z razkritjem teh zahtevanih podatkov nastala kakršnakoli škoda. V teh dokumentih je namreč navedena le delitev del med posameznimi konzorcijskimi partnerji in delitev plačila, kar mora biti skladno s specifikacijo ponudnika oziroma cenami na enoto, delež plačila, ki pripada posameznemu partnerju ali podizvajalcu pa je obenem nedvomno tudi podatek o porabi javnih sredstev. Prav tako je podatek o porabi javnih sredstev način delitve posameznih storitev za izvedbo naročila med člani konzorcija in podizvajalci, saj to razkriva podatke o predmetu naročila.

Prosilec v zvezi s ponudbeno dokumentacijo nazadnje opozarja, da poslovne skrivnosti ne morejo predstavljati dokumenti iz naslednjih točk izreka izpodbijane odločbe:

1.6.      Specifikacije in reference

1.6.1.    Obrazec ePRO – Specifikacije,

1.6.2.    Obrazec ePRO - Specifikacije, točka 2. Reference vodje projekta za ocenjevanje v okviru meril za kader 1, reference zasebnih subjektov (podatek o referenčnem naročniku in nazivu in opisu projekta),

1.6.3.    Obrazec ePRO - Specifikacije, točka 2. Reference vodje projekta za ocenjevanje v okviru meril - referenčno potrdilo za kader 1 potrjen s strani naročnika referenčnega posla, reference zasebnih subjektov (podatek o referenčnem naročniku in nazivu in opisu projekta),

1.6.4.    Obrazec ePRO - Specifikacije, točka 2. Reference vodje projekta za ocenjevanje v okviru meril - referenčno potrdilo prevod za kader 1, reference zasebnih subjektov (podatek o referenčnem naročniku in nazivu in opisu projekta),

1.6.5.    Obrazec ePRO - Specifikacije, točka 2. Reference vodje projekta za ocenjevanje v okviru meril - referenčno potrdilo in certifikati za kader 2, reference zasebnih subjektov (podatek o referenčnem naročniku in nazivu in opisu projekta) ter v certifikate kadra.

1.10.     Referenčne izjave

1.10.1.  Opis referenc,

1.10.2.  Referenčno potrdilo 1,

1.10.3.  Referenčno potrdilo 2,

1.10.4.  Referenčno potrdilo 3.

Skladno z ustaljeno prakso Informacijskega pooblaščenca je podatek o opisu referenc in referenčnih potrdil namreč javen. Tako ni mogoče označiti kot poslovno skrivnost dokumentov, ki vsebujejo opis in potrditev referenc izbranega ponudnika, saj so podatki o potrjevalcu reference, oceni sodelovanja ter kraju in datumu podpisa reference podatki, s katerimi se dokazujejo pogoji razpisa glede referenc in jih zato ni mogoče predstavljati kot poslovno skrivnost (prim. Upravno sodišče RS, sodba IV U 4/2017-11 z dne 11.4.2018).

Glede dostopa do prospektov in katalogov (točka 1.14. izreka izpodbijane odločbe) prosilec poudarja, da v konkretnem primeru, ko naročnik po lastnih navedbah kupuje gotov proizvod (produkt »s police«) ti dokumenti predstavljajo opis predmeta javnega naročila. Opis predmeta javnega naročila pa, kot navedeno že zgoraj, predstavlja podatek o porabi javnih sredstev, za ta podatek pa izjema poslovne skrivnosti ni upoštevna. Hkrati so katalogi in prospekti dokumenti, ki so narejeni z namenom seznanitve javnosti z lastnostmi produktov prodajalca/proizvajalca/izvajalca storitev in tudi zato po naravi stvari ne morejo biti poslovna skrivnost. Stališče, da so katalogi in prospekti poslovna skrivnost, bi bilo primerljivo nelogičnemu stališču, da je poslovna skrivnost oglasno sporočilo. Glede na dejstvo, da je v točki 1.14 izreka organ zavrnil dostop do prospektov, ker naj bi ti bili poslovna skrivnost, je nerazumljivo, v nasprotju s točko 1.14. stališče iz točke 16. izreka, da organ ni zahteval prospektne dokumentacije proizvajalca. V tem delu je organ očitno napačno ugotovil dejansko stanje in sprejel nezakonito odločitev iz tega razloga.

1. Poslovna skrivnost po ZPosS

Prosilec glede zahtevanih dokumentov, navedenih v izreku izpodbijane odločbe v št. od vključno 5. do vključno 5.10.2 (zapisniki in poročila o sestankih in delavnicah v skladu s točko 6.1. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije), od vključno 6. do vključno 6.2.26 (GAP analize), od vključno 10. do vključno 10.2.58 (zapisniki koordinacijskih sestankov na projektu), od vključno 11. do 11.1.5. (zapisniki nadzornega telesa, ki izvaja nadzor nad izvajanjem projekta), 15.1 (navodila za prijavo v sistem SAP ECC in splošno uporabni postopki z dne 4. 12. 2020), ki so nastali po uveljavitvi ZPosS in glede katerih je bil dostop zavrnjen, češ da gre za poslovno skrivnost, ugotavlja, da ne izpolnjujejo pogojev za obstoj poslovne skrivnosti po ZPosS. Za obstoj poslovne skrivnosti po ZPosS morajo namreč biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji, organ pa je obstoj poslovne skrivnosti v obravnavnih točkah utemeljil z argumentom, da navedeni dokumenti vsebujejo opis ponujenega izdelka in rešitve ter da je stranski udeleženec izjavi predložil Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti z dne 24. 4. 2019, v katerem je (Priloga 2) kot poslovno skrivnost družbe določil pogodbe s poslovnimi partnerji, vključno s pripadajočo dokumentacijo, ponudbe za javna naročila, načrtovanje in izvajanje razvojnih, raziskovalnih, projektnih, analitskih in tehnično- tehnoloških aktivnosti in njihove rezultate, kot tudi računalniške aplikacije in sistemske produkte. Najprej je treba opozoriti, da prav argument, s katerim je organ zavrnil dostop (češ da dokumenti vsebujejo opis ponujenega izdelka...), predstavlja glavni pritožbeni razlog, zaradi katerega je odločitev organa v tem delu nezakonita. Kot poudarjeno že v prejšnjih točkah, so namreč prav specifikacije predmeta, ki ga ponuja izvajalec oz. specifikacije predmeta, ki ga je dobavil ali izdelal izvajalec, podatki o porabi javnih sredstev, ki so vselej javni in zanje izjema, če gre za poslovne skrivnosti, ne velja. Poleg tega iz zahtevanih zapisnikov, poročil o sestankih, delavnicah, izhajajo podatki, ali izbrani ponudnik dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, ki se plačujejo iz javnih sredstev. Prosilec v zvezi s tem ponovno opozarja, da v teh dokumentih ni vsebovanega nobenega know-how-a ali podobnih podatkov (npr. izvorne kode informacijskega sistema), katerih razkritje bi lahko povzročilo škodo izbranemu ponudniku in ali na kakršnikoli način ogrozilo delovanje organa. Prosilec tudi glede teh podatkov oz. dokumentov opozarja, da mora organ za obstoj izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDUZ (poslovna skrivnost) izkazati izpolnjevanje treh pogojev iz ZPosS, ki morajo biti podani kumulativno, kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno. Organ dejansko utemeljuje obstoj poslovne skrivnosti zgolj na navedbi, da je stranski udeleženec sprejel pravilnik. Prosilec v zvezi s tem pojasnjuje, da se s sprejetjem pravilnika domneva samo to, da je izbrani ponudnik s tem dejanjem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Samo sprejetje pravilnika ne ustvarja nikakršne podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče utemeljeno domnevati o obstoju poslovne skrivnosti. Organ nadalje ni izkazal, da imajo navedeni dokumenti kakršnokoli tržno vrednost, zaradi razkritja katerih bi lahko izbranemu ponudniku nastala škoda. Prosilec dodatno pojasnjuje še to, da zapisniki in poročila o sestankih in delavnicah v skladu s točko 6.1. specifikacij naročnika (str. 69/73), zapisniki koordinacijskih sestankov na projektu in zapisniki nadzornega telesa in tudi GAP analiza (ki vključuje dokončen seznam funkcionalnih zahtev naročnika) ne morejo vsebovati nobenih poslovnih skrivnosti, saj so to dokumenti naročnika in kot taki za izvajalca ne morejo imeti tržne vrednosti. Organ je kot javni zavod tudi zavezan k preglednosti v svojem celotnem delovanju, zato ne more kot poslovno skrivnost zavrniti vpogleda v dokumente, ki jih je sam izdelal (GAP analiza, zapisniki...), četudi ob sodelovanju izvajalca, in izkazujejo njegovo delovanje. Zato je že pojmovno nemogoče, da bi ti zahtevani podatki predstavljali poslovno skrivnost. Dokazno breme obstoja izpolnjevanja pogojev obstoja poslovne skrivnosti je na strani organa, kar iz izpodbijane odločbe ne izhaja.

4. Glede zavrnitve dostopa do tehničnega opisa in/ali skice celotnega sistema za zagotavljanje varovanja podatkov (backup)

Organ je v celoti zavrnil dostop do dokumenta, navedenega v 18. točki izreka izpodbijane odločbe (dokument, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico celotnega sistema za zagotavljanje varovanja podatkov - backup), saj naj ne bi šlo za dokument, zahtevan v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila, temveč naj bi šlo za del širše informacijske infrastrukture organa. Po mnenju organa bi razkritje tega zahtevanega podatka ogrozilo poslovanje in delovanje organa. Hkrati pa po mnenju organa zahtevani podatki ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev, zato posledično ne gre za informacije javnega značaja. Po prepričanju prosilca je zahtevani podatek del ponudbene dokumentacije ali pa vsaj del dokumentacije iz faze izvajanja pogodbe. Kot je poudaril že Informacijski pooblaščenec v odločitvi št. 090-67/2021, se nadzor nad postopki javnega naročanja ne konča s podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom, temveč se glavni nadzor nad izborom šele začenja, čemur pritrjuje tudi prosilec. Pri navedenem dokumentu gre za takšne vrste dokument, ki opredeljuje in specificira predmet javnega naročila, namenjen za zavarovanje podatkov informacijskega sistema, ki je predmet javnega naročila. Ne glede na to, ali je sistem za varovanje podatkov bil del predmeta javnega naročila ali ne, je po specifikacijah naročnika sestavni del predmeta bila navezava sistema, ki je predmet naročila, na sistem za varovanje podatkov (gl. točko 3.1.6. dokumenta Specifikacije, ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije predmetnega naročila). Ta navezava z navedbo in/ali izrisom sistema za varovanje podatkov ter morebitnimi dodatnimi sistemi za varovanje podatkov, ki jih je izvajalec vključil v svojo ponudbo, so brez dvoma podatki, ki se nahajajo v tehničnem delu ponudbene dokumentacije izvajalca in v tehničnih dokumentih, nastalih tekom izvedbe javnega naročila. Vprašanje, ali je ta sistem za varovanje podatkov bil zahtevan v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije, je irelevantno pri presoji obveznosti organa, da tehnično dokumentacijo, ki podatke o tem vsebuje, preda. Prav tako irelevantno je pri tem tudi vprašanje, ali gre za podatek o porabi javnih sredstev. Če je sistem za varovanje podatkov izvajalec vključil v svojo ponudbo, je to sestavni del predmeta njegove ponudbe in s tem podatek o porabi javnih sredstev, če ga ni vključil, temveč je izrisal zgolj navezavo nanj, ni predmet njegove ponudbe in s tem tudi ni podatek, glede katerega bi lahko izvajalec odločal, ali gre za poslovno skrivnost. Prosilec ne zahteva vpogleda v obstoječe dokumente organa, ki se nanašajo na širšo informacijsko infrastrukturo, pač pa zahteva dostop do dokumenta, ki vsebuje tehnični opis in/ali skico celotnega sistema, vključno s sistemom za zagotavljanje varovanja podatkov (backup) novega informacijskega sistema, ki je predmet pogodbe o izvedbi naročila. Ker zahtevani dokument predstavlja podrobnejšo specifikacijo predmeta ponudbe s strani izbranega ponudnika, je ta podatek javen že na podlagi 35. člena ZJN-3, prav tako pa gre za podatke o opisu produkta, ki ga naročnik/organ kupuje, zato gre povsem jasno za podatke o porabi javni sredstev.

5. Glede zavrnitve dostopa do dokumenta, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico arhitekture celotnega informacijskega sistema, in drugih dokumentov iz razloga, da dokumenti (še) ne obstajajo

Zahtevo za dostop do dokumenta, navedenega v točkah 17. in 19. izreka izpodbijane odločbe (17. - primopredajni zapisniki dosedanjih faz implementacije ter 19. - dokument, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico arhitekture celotnega informacijskega sistema), je prosilec podal na podlagi podrobne preučitve pogodbe o izvedbi javnega naročila z dne 21. 5. 2019 in ugotovitve, da gre za dokumente, ki bi morali že nastati in biti sestavni del dokumentacije organa, saj je rok izvedbe vseh pogodbenih obveznosti, kot to izhaja iz 5. člena pogodbe, najkasneje do 1. 6. 2021. Prosilec sicer dopušča možnost, da dokumenti dejansko še niso nastali, zato predlaga, da pritožbeni organ pridobi konkretne informacije organa v zvezi s to dokumentacijo, iz previdnosti pa odločbo v tem delu izpodbija zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja. Če ob vložitvi prve zahteve ta dokument še ni obstajal, obstaja pa sedaj, naj se ta pritožba v zadevnem delu šteje za novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Če dokumenti še ne obstajajo, prosilec opozarja, da to predstavlja bistveno kršitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, razen če je bil med organom in izvajalcem sklenjen aneks k pogodbi z novim terminskim planom, za kar pa organ trdi, da ne drži. Tudi glede obstoja dokumentov v zvezi s podaljšanjem roka za izvedbo oz. izvedbo posameznih faz (točke 2., 3. in 4. izreka) tako prosilec iz previdnosti zatrjuje nezakonitost odločbe zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Enako kot zgoraj, velja za dokumente, navedene v točki 7. izreka izpodbijane odločbe (predlog končne dokumentacije produkcijskih zahtev v skladu s četrtim odstavkom 2. člena pogodbe JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG>), ter 8. (končnega predloga podrobne specifikacije SBI-PIS z vsemi spremembami v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str. 66/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije, 12. (izvajalčevih načrtov testiranja in testnih scenarijev, poročil in zapisnikov o testiranjih in preizkusih delovanja sistema ter vseh drugih dokumentov v zvezi s testiranjem v skladu s točko 6.2. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije), 13. (načrt usposabljanja v skladu s točko 6.3. specifikacij naročnika, str. 69/73), 14. (zapisniki in poročila o vzpostavitvi SBI-PIS na produkcijskem okolju) in 21. (slika zaslona vmesnikov vsake izmed aplikacij oz. modulov sistema ali vpogled v zaslon). Glede ekranskih slik nazadnje prosilec še poudarja, da bi vse zahtevane ekranske slike morale že zdavnaj obstajati vsaj za testno verzijo informacijskega sistema, za verzijo v produkcijskem okolju pa najmanj od 1.6.2021 dalje. Odločba organa je tako nezakonita v točkah 21. (slike zaslona vsake izmed aplikacij) in tudi 20. (slike zaslona enotne vstopne točke) ter 22. (slika zaslona skrbniškega modula), ker pod točko 20. organ ni posredoval slike zaslona enotne vstopne točke, pod točko 22. pa ne vmesnika skrbniškega modula. Če zahtevane ekranske slike (za vse module) niso obstajale v času vložitve prve zahteve za dostop, naj se ta pritožba v tem delu šteje za novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

6. Glede korespondence

V zvezi z dokumenti, v izreku izpodbijane odločbe navedenimi v št. 23. in 24. (vseh dokumentov, ki jih je izvajalec v zvezi z izvedbo projekta naslovil na naročnika in vseh dokumentov, ki jih je naročnik v zvezi z izvedbo projekta naslovil na izvajalca), organ navaja, da ne izvirajo iz delovnega področja organa. To povsem očitno ne drži, saj gre za dokumente, nastale v zvezi z izpolnjevanjem pogodbe o izvedbi naročila, sklenjene med organom in izvajalcem, to pogodba pa se nanaša na dobavo informacijskega sistema bolnišnice, kar brez dvoma sodi v področje delovanja organa.

7. Glede bistvene kršitve pravil upravnega postopka

Organ je prosilcu preko elektronskega naslova posredoval izjavi stranskih udeležencev (... in ..) s pozivom, da se lahko do navedenih izjav in navedb stranskih udeležencev opredeli v roku treh delovnih dni od prejema obvestila. Rok, ki je bil dan prosilcu, se je iztekel dne 14. 5. 2021. Prosilec se je skladno s tem pozivom v roku opredelil do navedb stranskih udeležencev, in sicer dne 14. 5. 2021. Dne 17. 5. 2021 je prosilec prejel izpodbijano odločbo z dne 14. 5.2021. V izpodbijani odločbi ni moč zaslediti, da bi se organ opredelil do navedb prosilca, saj je očitno, da je bila izpodbijana odločba izdana še preden se je iztekel prosilčev rok za opredelitev do navedb stranskih udeležencev. Prosilec glede na navedeno, nenazadnje uveljavlja še kršitev načela kontradiktornosti. Skladno z določbami ZUP je izjava strank namenjena udejanjanju načela kontradiktornosti (uresničitvi pravice do izjave). V njej lahko namreč stranka opozori na dejstva, ki so ji v prid. Prosilec je v svoji vlogi z dne 14.5.2021 organ že opozoril, da je uporaba poslovnih skrivnostih, kot sta jih na dokumentih označila stranska udeleženca, neupravičena iz več razlogov, kar je prosilec (ponovno) in natančneje opredelil v točki 2. te pritožbe. S tem, ko organ prosilčevih opredelitev do izjav stranskih udeležencev ni obravnaval in o njih ni zavzel nikakršnega stališča v izpodbijani odločbi, je kršil načelo kontradiktornosti in s tem zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Glede na navedeno je očitno, da organ ni posredoval celotne zahtevane dokumentacije, zaradi česar je njegova pritožba utemeljena, prosilec pa predlaga, kot je navedeno zgoraj.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom z dne 17. 6. 2021.

Po prejemu pritožbe je IP z vloženo pritožbo seznanil stranska udeleženca, saj iz pritožbene zadeve ni izhajalo, da bi slednje storil že organ. Stranska udeleženca na pritožbo nista podala ogovora.

IP je od organa zahteval tudi posredovanje celotne dokumentacije, ki je bila predmet zahteve prosilca.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je predmet pritožbenega postopka presoja dostopa do dokumentov v podtočkah I. točke izreka št. 1.3., 1.4., 1.6., 1.10., 1.12., 1.13., 1.14., od točke 5.1 do 5.10., 6.1., 6.2., 7., 8., 9., 10.1., 10.2., 11.1., 12., 13., 14., 15.1., 17., 18. in 19., 20., 21., 22., 23. in 24.

IP dalje ugotavlja, da se prosilec ne pritožuje zoper naslednje tč. izreka odločbe: 1.1., 1.2., 1.5., 1.7., 1.8., 1.9., 1.11., 1.15., 1.16., 1.17., 2, 3, 4 in 25, prav tako se prosilec ne pritožuje v delu, v katerem je organ na dokumentih prekril varovane osebne podatke, zato je odločba organa prve stopnje v tem delu postala dokončna.

IP je v nadaljevanju po posameznih vsebinskih sklopih dokumentacije presojal, ali je bila odločitev organa pravilna in zakonita.

1. Glede dostopa do celotne ponudbene dokumentacije izvajalca za javno naročilo »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema«, objavljenega na Portalu javnih naročil JN005609/2018-B01

7. 1) Glede dostopa do lastnega ponudbenega predračuna s specifikacijo z dne 7. 9. 2018 (tč. 1.3. izreka izpodbijane odločbe)

Organ je navedel, da je že v sami razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom navedel, da bo predračun obravnaval kot poslovno skrivnost, zato ga je tudi v konkretnem primeru varoval kot poslovno skrivnost. Organ navaja, da ponudbena dokumentacija lahko vsebuje ideje, osnutke know-how in tehnične postopke, z razkritjem katerih bi bila lahko ogrožena konkurenčna prednost ponudnikov. Ne glede na to, je organ upošteval, da so javni podatki o količini iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost, zato je prosilcu omogočil vpogled v te podatke. Glede preostalega dela je organ sledil poslovni skrivnosti stranskega udeleženca. Prosilec je v pritožbi navedel, da je dejstvo, da je organ že v razpisni dokumentaciji zapisal, da bo predračun obravnaval kot poslovno skrivnost, irelevantno, saj organ ne more z določbami razpisne dokumentacije vplivati na svoje zakonske obveznosti. Prav tako dodaja, da je vedno javno, kaj je vsebina (specifikacija) predmeta naročila in da stranski udeleženec ni izkazal, da so podatki poslovna skrivnost.

IP ugotavlja, da gre za ponudbeni račun stranskega udeleženca .., z dne 7. 9. 2018, ki je označen z žigom »poslovna skrivnost«. Glede na datum nastanka dokumenta, tj. pred začetkom veljave ZPosS, je IP pri presoji, ali je podana izjema poslovne skrivnosti, uporabljal določbe ZGD-1, ki je v času nastanka dokumenta opredeljeval pogoje za obstoj poslovne skrivnosti gospodarskih družb.

Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti v konkretnem primeru torej ureja ZGD-1, ki v določbah členov 39. in 40. razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).

Izhajajoč iz določb 39. člena ZGD-1 je tako IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti, na katerega se sklicuje organ. Poslovni subjekt je namreč tisti, ki ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, zato ima tudi vedenje, koliko bi razkritje zahtevanega dokumenta vplivalo na njen konkurenčni položaj na trgu. Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002), se subjektivni kriterij poslovne skrivnosti odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu.

V zvezi s presojo subjektivnega kriterija je IP ugotovil, da je stranski udeleženec ponudbeni predračun s specifikacijo z žigom označil kot poslovno skrivnost, prav tako pa iz Pravilnika o poslovni skrivnosti izhaja, da se kot poslovna skrivnost štejejo tudi ponudbe za javna naročila ali javne licitacije, dokler ni javno objavljen izid. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je stranski udeleženec s pravilnikom, kot tudi z označitvijo dokumenta z žigom »Poslovna skrivnost«, izkazal obstoj subjektivnega kriterija po prvem odstavku 39. členu ZGD-1. Vendar pa je v danem primeru potrebno sporne informacije preizkusiti tudi z vidika tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t. i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja poslovnega subjekta nima vpliva. Ker je v predmetni zadevi prosilec zahteval dostop do dokumenta, ki je bil pridobljen v okviru postopka javnega naročanja, je potrebno ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb v času odločanja na prvi stopnji veljavnega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). IP na tej točki pripominja, da je navedba organa v razpisni dokumentaciji, da bo predračun ponudnikov obravnaval kot poslovno skrivnost, po izbiri ponudnika, irelevantna. Kot pravilno zatrjuje prosilec, organ z navedbo v razpisni dokumentaciji ne more zaobiti zakonske ureditve glede javnosti podatkov iz dokumentacije po ZJN-3.

IP dalje ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval Ponudbeni predračun s specifikacijo v pretežnem delu, prekril pa je podrobne ponudbene postavke v stolpcih »Postavka ponudbe (vzpostavitev BiS)« in »Postavka ponudbe (vzdrževanje BiS)« ter stolpec »Rekapitulacija«. Prosilcu je posredoval vse ostale podatke (količina, cena na enoto, skupna vrednost postavke, skupna vrednost ponudbe, komercialni in drugi pogoji).

V skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so vselej javni naslednji podatki: specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Izhajajoč iz svoje prakse (npr. odločba IP št. 090-116/2017 z dne 25. 7. 2017) IP poudarja, da je pojem »specifikacija« povsem jasen, saj že iz jezikovne razlage besede »specifikacija« izhaja, da ta pomeni, »podroben opis, oznaka česa glede na posebne, določene značilnosti«[1], kar jasno kaže, da ko govorimo o specifikaciji, se pričakuje, da se predmet naročila ne opredeli zgolj z »osnovnimi« podatki, temveč z vsemi podatki o predmetu naročila, ki so za naročnika tako pomembni, da jih je v razpisni dokumentaciji posebej opredelil. Eno izmed osnovnih načel javnega naročanja je načelo transparentnosti, gre namreč za »javno« naročilo, za kar se porabljajo javna sredstva, zato je bil zagotovo namen zakonodajalca, da z določbo v drugem odstavku 35. člena ZJN-3, omogoči kar najširši »nadzor« nad ponujenim predmetom naročila. V vsakem konkretnem postopku javnega naročila namreč naročnik opredeli predmet naročila na način, da sam določi specifikacijo blaga, ki ustreza njegovim potrebam. Povedano drugače, to pomeni, da je obseg informacij, ki sodijo v okvir »specifikacije ponujenega predmeta«, vselej odvisen od zahtev naročnika, ki jih ta opredeli v razpisni dokumentaciji. Posledično pa mora ponudnik v svoji ponudbi izkazati, da ponujen predmet ustreza vsem (ne zgolj določenim) zahtevam iz specifikacije, sicer je iz postopka izključen.

Pri predmetnem javnem naročilu je naročnik – organ navedel, da ponudnik izdela in predloži lasten ponudbeni predračun s specifikacijo, iz katere so razvidni elementi ponudbene cene (vrsta, količina in cena posameznih ponujenih licenc, vrsta in cena ponujene strojne opreme, storitev …). Če je želel ponudnik uspešno sodelovati v postopku javnega naročila, je moral slediti tem zahtevam naročnika in izdelati lasten ponudbeni predračun, ki poleg količine in cene posameznih postavk, vsebuje tudi podatke o vrsti ponujene licence, vrsti ponujene strojne opreme in o vrsti storitve. Glede na navedeno je IP ugotovil, da so podatki iz 1.-4. vrstice v stolpcih Postavke ponudbe (vzpostavitev BiS) in (vzdrževanje BiS) in v 1. in 2. vrstici stolpca Rekapitulacija, podatki o vrsti ponujene licence, vrsti ponujene strojne opreme in vrsti storitve, posledično gre za podatke o specifikaciji ponujenega blaga, ki so kot taki javni na podlagi določbe 35. člena ZJN-3. V 5. vrstici stolpca Postavka ponudbe in v 3. vrstici stolpca Rekapitulacija je navedena tudi postavka, ki ne predstavlja zahteve naročnika (ne gre za podatek o vrsti ponujene licence, vrsti ponujene strojne opreme ali o vrsti storitve), zato je IP štel, da v tem delu ne gre za javne podatke po 35. členu ZJN-3 in navedeno vrstico ponudnik lahko varuje kot svojo poslovno skrivnost.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na 1.-4. vrstico stolpca Postavka ponudbe (vzpostavitev BiS) in na 1.-4. vrstico stolpca Postavka ponudbe (vzdrževanje BiS) ter 1. in 2. vrstico stolpca Rekapituacija utemeljena, saj je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zahtevi, zato je IP odločbo organa na podlagi 252. čl. ZUP v tem delu odpravil in odločil, da je organ dolžan v tem delu prosilcu posredovati dokument na način, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Glede 5. vrstice stolpca Postavka ponudbe (vzpostavitev BiS), 5. vrstice stolpca Postavka ponudbe (vzdrževanje BiS) in 3. vrstice stolpca Rekapitulacija, pa je pritožba prosilca, skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP, neutemeljena, zato jo je IP v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

A.2) Glede dostopa do Idejnega načrta (tč. 1.4. izreka izpodbijane odločbe)

Organ je ugotovil, da sta idejni načrt in priloge označene kot poslovna skrivnost, zato je prosilcu omogočil vpogled v kazalo in naslove poglavij, ne pa v samo vsebino idejne rešitve implementacije in vzpostavitve sistema, ki predstavlja konkurenčno prednost izbranega ponudnika. Prosilec nasprotuje temu, da je glede zahtevanih dokumentov izkazana izjema poslovne skrivnosti.

IP ugotavlja, da je organ pod tč. 1.4. obravnaval dostop do dveh dokumentov, in sicer 1.4.1. Izjave- Idejni načrt z dne 7. 9. 2018 in 1.4.2. Idejna Rešitev. Ob podrobnem pregledu dokumentacije IP ugotavlja, da je organ dokument pod tč. 1.4.1. prosilcu posredoval v celoti, zato je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena in se na podlagi prvega ostavka 248. člena ZUP zavrne. Prosilec se namreč ne more pritožiti v delu, v katerem mu je bilo v celoti ugodeno, saj za to nima pravovarstvenega interesa.

Glede dokumenta pod tč. 1.4.2. IP ugotavlja, da gre za Idejno Rešitev, ki je vidno, v kotu vsake strani dokumenta, označena kot poslovna skrivnost. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da gre za dokument, ki je bil predložen v ponudbi, organ pa je prosilcu omogočil dostop do naslovne strani dokumenta, ter do naslovov poglavij dokumenta (ne pa tudi do naslovov podpoglavij).

IP je najprej presojal, ali je podan kriterij poslovne skrivnosti po ZGD-1 in ugotovil, da je izpolnjen subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Dokument je namreč z vidno oznako označen kot poslovna skrivnost, kar zadostuje za opredelitev dokumenta za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Pri subjektivnem kriteriju se zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu. Ker je v predmetni zadevi prosilec zahteval dostop do dokumenta, ki je bil pridobljen v okviru postopka javnega naročanja, je potrebno ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-3. Ob natančnem pregledu razpisne dokumentacije IP ugotavlja, da je Idejni načrt predložen k ponudbi kot dokazilo o izpolnjevanju določbe »4. Sistemske zahteve SBI-PIS iz dokumenta »ePRO Specifikacije«, iz katere izhaja, da mora ponudnik predložiti Idejni načrt, ki zajema spodaj navedene vsebine-funkcionalnosti (tj. 30 točk navedenih na str. 48-50 obrazca ePRO Specifikacije, v katerih so navedene zahteve organa (npr. EMR elektronski zdravstveni karton in ETL elektronski temperaturni list, Proces in aplikacija za urejanje čakalnih vrst, Prehrana in dietetika, Sprejem in obdelava urgentnih pacientov – urgentni center, Lekarna idr.), ponudnik pa je dolžan opisati ponujeno rešitev (navesti platformo in modul s katerim pokriva funkcionalnost).

IP ugotavlja, da predstavlja Idejna rešitev 131 strani dolg dokument, v katerem je skladno z določbami razpisne dokumentacije ponudnik bil dolžan slediti zahtevam naročila in izdelati Idejni načrt, v katerem je dolžan opisati ponujeno platformo in opis modula, s katerim pokriva posamezne od v razpisni dokumentaciji navedenih funkcionalnosti. V dokumentaciji je tudi navedeno, da bo ponudba, ki ne bo vsebovala opisa ponujene platforme in modula, s katerim pokriva posamezne od navedenih funkcionalnosti, izločena kot nedopustna. IP ugotavlja, da je stranski udeleženec na dokumentu »4. Sistemske zahteve SBI-PIS, 4.1. Idejni načrt«, v tabeli pod zaporednimi številkami od 1 -30, poleg vrstice kaj je naročnik zahteval, navedel, da je ponujena rešitev, z navedbo platforme in modula, s katerim pokriva funkcionalnost, vsebovana v prilogi Idejna Rešitev, in sicer pod naslednjimi točkami (odvisno od posamezne zahteve naročnika): 2.1.1, 2.1.1.3, 2.1.1.6, 2.1.2, 2.1.2.8., 2.1.3, 2.1.3.4, 2.1.4, 2.1.4.1., 2.1.5, 2.1.5.10, 2.1.6., 2.1.6.13, 2.1.7., 2.1.7.9, 2.1.8, 2.1.8.8, 2.1.9., 2.1.9.4, 3 in 9.3. Ob podrobnem pregledu dokumenta IP ugotavlja, da navedene točke pokrivajo celotno 2. in 3. poglavje Idejnega načrta in podpoglavje pod tč. 9.3. IP posledično šteje, da navedena poglavja oz. podpoglavja predstavljajo opis ponujene platforme in specifikacijo modulov, ki bodo zagotavljali posamezno od navedenih funkcionalnosti, ki jih je v okviru razpisne dokumentacije zahteval naročnik – organ. Posledično gre za dokument, ki vsebuje sistemske zahteve organa, ki jih je bil ponudnik dolžan predložiti in s katerimi je izkazoval izpolnjevanje zahtevanih pogojev. Posledično IP ugotavlja, da predstavlja Idejni načrt v zgoraj navedenih točkah dokument, ki vsebuje podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril, saj gre za podatke, ki so bili obvezni, da je bila ponudba označena kot dopustna, hkrati pa gre za izpolnjevanje meril in zahtev naročnika. Glede na navedeno predstavlja Idejni načrt v zgoraj navedenih točkah (poglavje 2, 3 in podpoglavje 9.3.) dokument, ki je javen na podlagi drugega odstavka 35. člena ZJN-3. V preostalem delu dokumenta gre za dokument, ki predstavlja poslovno skrivnost stranskega udeleženca.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na 2. in 3. poglavje, podpoglavje 9.3 in kazalo v delu, ki se nanaša na navedene točke Idejne Rešitve, utemeljena, saj je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zahtevi, zato je IP odločbo organa v tem delu odpravil na podlagi 252. čl. ZUP in odločil, da je organ dolžan v tem delu prosilcu posredovati dokument na način, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

V delu, ki se nanaša na preostali del dokumenta (poglavja 1, 4-8, podpoglavja 9.1., 9.2. in poglavja 10-13 in kazalo navedenih točk), pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno.

A.3) Glede dostopa do specifikacije in referenc (tč. 1.6. izreka izpodbijane odločbe)

Organ je v tem delu odločil, da je Specifikacija skladno z ZJN-3 javen podatek, obrazec pa ne vsebuje podatkov o samih idejnih oziroma tehničnih rešitvah izbranega ponudnika. Organ je prosilcu omogočil dostop tudi do referenc nominiranih kadrov, razen do referenc zasebnih subjektov, in sicer naziva referenčnega naročnika, naziva in opisa projekta. Ker se podatki o referenčnih poslih nanašajo na tisti del ponudbe, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev, je organ prosilcu dovolil vpogled v podatke o vrednosti in datumu izvedbe referenčnega posla, ter vlogi kadra na referenčnem projektu. Prosilec je v pritožbi navedel, da so skladno s prakso IP ti podatki javni.

V skladu z Navodili za pripravo ponudbe je bilo pod točko »Pogoji za sodelovanje, C: Tehnična in strokovna sposobnost, 8. Izobrazba in strokovna usposobljenost«, navedeno, da gospodarski subjekt zagotavlja enega vodjo projekta, ki ima najmanj 8 let delovnih izkušenj in je bil vodja na projektu, ki je izdelan na enaki programski platformi kot je ponujena za naročnika, ki ni gospodarski subjekt, ki sodeluje v ponudbi, pri čemer mora biti skupna realizirana vrednost projekta v zadnjih 5. letih od objave javnega naročila najmanj 1 MIO EUR brez DDV. Vodja projekta mora aktivno obvladati slovenski jezik ali pa mora gospodarski subjekt zagotoviti prevajanje in tolmačenje. Pogoj se izkazuje z navedbo na obrazcu ESPD ter navedbo podatkov v tč. 2 obrazca Specifikacije.

IP ugotavlja, da je organ pod navedeno točko izreka izpodbijane odločbe odločil o dostopu do petih dokumentov, pri čemer IP ugotavlja, da je dokument pod tč. 1.6.1 organ prosilcu posredoval v celoti, zaradi česar prosilec nima pravovarstvenega interesa, da se v tem delu pritoži, saj je bilo dostopu do dokumenta v celoti ugodeno. IP je zato pritožbo prosilca v navedenem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno.

IP je v nadaljevanju presojal dostop do štirih obrazcev ePRO – Specifikacije, točka 2. Reference vodje projekta za ocenjevanje v okviru meril, v katere je moral ponudnik vnesti podatke o vodji projekta (ime, priimek, predvidena vloga, zaposlitev, državljanstvo, delovne izkušnje, izobrazba, znanje jezikov, osebne reference (dela na različnih projektih, vloge pri projektih, datum pričetka in končanja del). IP ugotavlja, da so vsi prekriti podatki, tudi podatki o referencah za merilo, osebni podatki vodje projekta in v konkretnem primeru ne gre za podatke, ki bi jih bilo treba varovati na podlagi izjeme varstva poslovne skrivnosti. IP dalje ugotavlja, da je prosilec v pritožbi izrecno navedel, da se ne pritožuje v delu, ki se nanaša na osebne podatke, zato tistih delov dokumentov, na katerih je organ prekril osebne podatke, IP ni presojal, saj niso bili predmet tega pritožbenega postopka. IP posledično ugotavlja, da je organ na dokumentih prekril zgolj tiste podatke, ki predstavljajo osebne podatke vodje projekta, ne pa tudi drugih podatkov, posledično pa IP ugotavlja, da je prosilec prejel celoten dokument, razen tistega dela, ki predstavlja osebne podatke, glede katerih pa se prosilec ni pritožil.

Glede pritožbene navedbe, da so skladno s prakso IP navedeni podatki vedno javni, IP pojasnjuje, da osebni podatki na referenčnih listih vodje projekta niso vedno absolutno javni. Javni so lahko v tistem delu, v katerem obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje, ki je v danem primeru lahko tudi 35. člen ZJN-3 (izpolnjevanje meril, določenih z razpisno dokumentacijo), vendar IP slednjega v konkretnem primeru ni presojal, saj je prosilec v pritožbi izrecno navedel, da se ne pritožuje v delu, ki se nanašajo na osebne podatke.

Glede pritožbene navedbe, da ni mogoče označiti za poslovno skrivnost dokumentov, ki vsebujejo opis in potrditev referenc izbranega ponudnika, saj so podatki o potrjevalcu reference, oceni sodelovanja ter kraju in datumu podpisa reference podatki, s katerimi se dokazujejo pogoji razpisa glede referenc, IP ugotavlja, da je pritožbena navedba v povezavi z dokumenti pod tč. 1.6. izreka odločbe organa irelevantna, saj organ na dokumentih ni prekril podatkov zaradi varstva poslovne skrivnosti, temveč podatke, ki predstavljajo osebne podatke.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca v navedenem delu neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

A.4) Glede dostopa do referenčnih izjav (tč. 1.10 izreka izpodbijane odločbe)

Organ je navedel, da so podatki o opisu referenčnega posla označeni kot poslovna skrivnost, zato je v tem delu prosilcu zavrnil dostop (opis vsebine reference s podatki o ponujeni rešitvi). Organ je še poudaril, da izpolnjevanje referenčnega pogoja izhaja že iz obrazca ESPD izbranega ponudnika, ki je prosilcu dostopen in iz katerega so razvidni podatki o vrednosti in datumu izvedbe referenčnega posla (razen podatka o nazivu referenčnega naročnika in opisu projekta). Prosilec je v pritožbi navedel, da so skladno s prakso IP ti podatki javni.

IP ugotavlja, da je organ v navedeni točki odločil o dostopu do štirih dokumentov, glede katerih je odločil, da se prosilcu vpogled omogoči, razen v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost, pri čemer je organ (razen naslovne strani pri dokumentu pod št. 1.10.1.) počrnil vse preostale podatke, kar pomeni, da je organ de facto dostop do navedenih dokumentov zavrnil v celoti.

V skladu z Navodili za pripravo ponudbe je bilo pod točko »Pogoji za sodelovanje C: Tehnična in strokovna sposobnost, 1. Izvedba storitev določene vrste«, navedeno, da mora ponudnik v ponudbi navesti vsaj tri (3) primerljive, uspešno opravljene in še delujoče (nameščene na produkcijo in v uporabi) enovite informacijske sisteme skladne s predmetnim javnim naročilom, ki jih je realiziral znotraj območja EU, v zadnjih 5 letih od dneva objave obvestila o tem naročilu, pri čemer vrednost posamezne reference brez stroškov vzdrževanja informacijskega sistema ne sme biti manjša od 1.200.000 EUR brez DDV. Storitev za enega naročnika ni dopustno razbijati na več referenc. Sklicevanje na reference ostalih subjektov se ne bo upoštevalo, če referenco predloži podizvajalec, jo bo naročnik upošteval v primeru, če bo ta storitve, ki so predmet javnega naročila, tudi izvajal, v skupnem obsegu najmanj 20%, prav tako se ne bodo upoštevale reference, ki so jih partnerji v skupni ponudbi potrdili en drugemu.

IP sprva ugotavlja, da navedeni dokumenti niso vidno označeni z oznako poslovna skrivnost. IP dalje ugotavlja, da predstavljajo dokumenti, navedeni pod tč. 1.10., podatke o referenčnem delu, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev tehnične in strokovne sposobnosti, tj. da je ponudnik izvedel vsaj tri primerljive, uspešno opravljene in še delujoče enovite informacijske sisteme, ki so skladni s predmetnim javnim naročilom, v zahtevanem časovnem obdobju in v zahtevani vrednosti.

IP se strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da navedeni dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. Ne glede na navedeno IP dalje ugotavlja, da je tudi ob morebitnem obstoju poslovne skrivnosti, treba upoštevati, da kot poslovne skrivnosti, skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ni mogoče določiti podatkov, ki so po zakonu javni. V konkretnem primeru gre za dokumente, ki jih je dopustno razkriti na podlagi drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Gre namreč za dokumente iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev javnega naročila.

IP je dokumente presojal tudi z vidika izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na referenčnih potrdilih (dokumenti pod tč. 1.10.2., 1.10.3., 1.10.4. izreka izpodbijane odločbe) so navedeni tudi kontaktne osebe za preverjanje reference (ime in priimek, telefonska številka, elektronski naslov, funkcija in podpis). IP ugotavlja, da so posamezniki na podlagi teh podatkov določljivi, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, glede katerih ni nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bili osebni podatki teh oseb javno dostopni. V obravnavanem primeru namreč ne gre za javne uslužbence ali funkcionarje, ki bi bili navedeni v okviru opravljanja delovnega razmerja ali javne funkcije (ki so v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ vselej javni), prav tako iz dokumentacije ni mogoče ugotoviti, ali gre za zakonite zastopnike tujih gospodarskih družb, katerih imena in priimki bi bili morda lahko javni. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). IP ob tem poudarja, da osebni podatki kontaktne osebe za preverjanje reference ne predstavljajo pogoja po razpisni dokumentaciji za predmetno javno naročilo, posledično v obravnavanem primeru ni pravne podlage za njihovo obdelavo, ker gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih je organ z institutom delnega dostopa, dolžan na dokumentih prekriti, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. IP dalje navaja, da se prosilec v delu, ki predstavljajo osebne podatke, ni pritožil.

Glede dostopa dokumentov navedenih pod tč. 1.10 IP ugotavlja, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zahtevi, zato je IP odločbo organa v tem delu odpravil na podlagi prvega odstavka 252. čl. ZUP in odločil, da je organ dolžan v tem delu prosilcu posredovati dokumente na način, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

A.5) Glede dostopa do konzorcijske pogodbe (tč. 1.12. izreka izpodbijane odločbe) in podizvajalskih pogodb (tč. 1.13 izreka izpodbijane odločbe)

Organ je kot poslovno skrivnost varoval tudi konzorcijsko pogodbo in podizvajalske pogodbe, saj ne gre za podatke, ki so javni po ZJN-3 in tudi niso določeni kot pogoj na predmetnem javnem razpisu, niti niso merila ocenjevanja ali podatki o porabi javnih sredstev. Prosilec je v pritožbi navedel, da v postopku ni izkazano, da bi z razkritjem dokumentov nastala kakršnakoli škoda. V dokumentih je namreč navedena delitev del med partnerji in delitev plačila, kar po mnenju prosilca nedvomno predstavlja podatek o porabi javnih sredstev. Prav tako je podatek o porabi javnih sredstev način delitve posameznih storitev za izvedbo naročila.

IP ugotavlja, da je organ pod tč. 1.12. in 1.13. odločal o dostopu do konzorcijske pogodbe in do treh podizvajalskih pogodb, pri čemer je odločil, da se dostop prosilcu omogoči, razen v delu, ki je označen kot poslovna skrivnost. Iz vpogleda v dokumente IP ugotavlja, da je organ prekril celotne dokumente razen imena posamezne pogodbe, torej je organ de facto zahtevo prosilca v celoti zavrnil. IP je zato v nadaljevanju presojal, ali je izpolnjen pogoj izjeme poslovne skrivnosti.

Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti v konkretnem primeru ureja ZGD-1, ki v določbah členov 39. in 40. razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Vsi navedeni dokumenti so vidno označeni z oznako »Poslovna skrivnost«, s čimer je stranski udeleženec izkazal, subjektivni kriterij poslovne skrivnosti, tj. da je podana odredba o tem, da se navedeni dokument šteje za poslovno skrivnost. Pri subjektivnem pogoju je pomembno, da stranski udeleženec sam, s svojim aktom ali s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje, pri čemer se zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu. Posledično je pritožbena navedba, da v postopku ni izkazano, da bi z razkritjem nastala kakršnakoli škoda, irelevantna, saj škode pri subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni treba niti zatrjevati niti izkazati.

IP je v nadaljevanju navedene informacije preizkusil tudi z vidika tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, na podlagi katerega se kot poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t. i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja poslovnega subjekta nima vpliva. Ker v predmetni zadevi prosilec zahteval dostop do dokumenta, ki je bil pridobljen v okviru postopka javnega naročanja, je potrebno ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb v času odločanja na prvi stopnji veljavnega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3).

Iz Navodil ponudnikom v zvezi s predmetnim javnim naročilom izhaja, da v primeru, da ponudnik nastopa s partnerji, mora pogodba o izvedbi predmeta javnega naročila (partnerska pogodba), imeti opredeljenega poslovodečega partnerja, ki bo od naročnika sprejemal obveznosti, navodila in lahko tudi plačila v imenu in za račun vseh sodelujočih, ter delež in vrsto storitev, ki jih opravlja posamezni partner. Pogodba mora tudi jasno določati, da proti naročniku za celotno obveznost in za vsak njen del odgovarjajo vsi partnerji solidarno in vsak posebej v celoti.

Pri predmetnem javnem naročilu je naročnik – organ posledično navedel, da mora partnerska pogodba (v konkretnem primeru je to konzorcijska pogodba), vsebovati določeno vsebino, zato je moral ponudnik, če je želel uspešno sodelovati v postopku javnega naročila, slediti tem zahtevam naročnika in izdelati takšno konzorcijsko pogodbo, ki vsebuje tudi (1) opredelitev poslovodečega partnerja, (2) določilo, da bo ta od naročnika sprejemal obveznosti, navodila in lahko tudi plačila v imenu in za račun vseh sodelujočih, (3) delež in vrsto storitev, ki jih opravlja posamezni partner in (4) določilo, da proti naročniku za celotno obveznost in za vsak njen del odgovarjajo vsi partnerji solidarno in vsak posebej v celoti.

Glede na navedeno je IP ugotovil, da so podatki o opredelitvi poslovodečega partnerja določeni v prvem odstavku 3. člena Konzorcijske pogodbe, da je določilo, da bo ta od naročnika sprejemal obveznosti, navodila in lahko tudi plačila v imenu in za račun vseh sodelujočih opredeljeno v tretjem odstavku 3. člena Konzorcijske pogodbe, da je delež in vrsta storitev, ki jih opravlja posamezni partner določena v 4. členu Konzorcijske pogodbe (in sicer v 2.-7. odstavku te pogodbe) ter da je določba o odgovornosti vsebovana v 5. členu Konzorcijske pogodbe. Posledično so navedeni podatki javni na podlagi določbe 35. člena ZJN-3. IP na tem mestu še ugotavlja, da je pogodbo treba obravnavati kot celoto, zaradi česar k navedenim členom, ki so javni, pripadajo tudi določbe pogodbe o tem, kdo so pogodbene stranke (navedene v uvodu pogodbe) ter datumi in podpisi na pogodbi. V preostalem delu Konzorcijska pogodba ne vsebuje podatkov, ki bi predstavljali razpisne zahteve naročnika, zato je IP štel, da je pri preostalem delu Konzorcijske pogodbe podana izjema poslovne skrivnosti.

IP na tem mestu še pripominja da Konzorcijska pogodba vsebuje tudi osebne podatke, vendar gre za osebne podatke zakonitih zastopnikov oz. pooblaščenih zastopnikov gospodarskih družb (ime, priimek, funkcija, naziv), ki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov in jih je posledično dopustno razkriti prosilcu.

Enako, in sicer da gre za dokumente, ki so varovani z izjemo poslovne skrivnosti, velja tudi za vse tri Podizvajalske pogodbe v celoti. Pod točko 5. Navodil ponudnikom »Veljavnost ponudbe, jezik, oblika, variante in opcije, je navedeno, da je nastopanje s podizvajalci dovoljeno in da mora imeti glavni izvajalec, ki v izvedbo javnega naročila vključi enega ali več podizvajalcev, sklenjene veljavne pogodbe s podizvajalci. Ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev, ki jih navede v svoji ponudbi. IP ugotavlja, da je organ prosilcu izkazal obstoj treh podizvajalskih pogodb, s tem ko je razkril nazive navedenih pogodb, s čimer je zadostil pogoju iz razpisne dokumentacije glede obstoja sklenjenih pogodb s podizvajalci. Ker razpisna dokumentacija ne vsebuje drugih določb, ki bi jih podizvajalske pogodbe morale vsebovati, jih stranski udeleženec lahko v celoti varuje kot svojo poslovno skrivnost.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na pogodbene stranke Konzorcijske pogodbe, prvi in tretji odstavek 3. člena, drugi do sedmi odstavek 4. člena, 5. člen, datum in podpis Konzorcijske pogodbe utemeljena, zato je IP odločbo organa v tem delu, na podlagi 252. člena ZUP, odpravil in odločil, da je organ dolžan v tem delu prosilcu posredovati dokument na način, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Glede preostalega dela Konzorcijske pogodbe in glede dostopa do Podizvajalskih pogodb, pa je pritožba prosilca, skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP, neutemeljena, zato jo je IP v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

A.6) Glede dostopa do katalogov in prospektov (tč. 1.14 izreka izpodbijane odločbe)

Organ je v tem delu prosilcu omogočil delni dostop do prospektov in katalogov, predloženih v ponudbi, razen v delu, v katerem gre za poslovno skrivnost stranskega udeleženca in glede dodatne dokumentacije iz katere je razvidno, da je ponujena rešitev ustrezna, saj je tudi ta označena kot poslovna skrivnost. Prosilec navaja, da navedeni dokumenti vsebujejo opis predmeta javnega naročila, ki predstavlja podatek o porabi javnih sredstev.

Ob pregledu dokumentacije iz 1.14. točke izreka odločbe organa IP ugotavlja, da gre za dodatno dokumentacijo, s katero je ponudnik izkazoval, da je ponujena rešitev ustrezna. Po mnenju IP navedena dokazila predstavljajo dokumente, s katerimi je ponudnik izkazoval dodatno tehnično in strokovno sposobnost za izvedbo javnega naročila ter da gre pri ponujenih rešitvah za enovit informacijski sistem, ki je implementiran pri zdravstvenih ustanovah s primerljivimi dejavnostmi. Glede na navedeno gre za dokumente, ki so javni na podlagi določbe 35. člena ZJN-3, saj gre za dokumente, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtev in meril iz razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila. Posledično IP ugotavlja, da gre v celoti za prosto dostopne informacije javnega značaja in da je pritožba prosilca v tem delu utemeljena.

Če organ druge stopnje ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje na podlagi 252. člena ZUP in s svojo odločbo sam reši zadevo, kar je IP glede dokumentov, navedenih pod to točko, tudi naredil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

6. Glede dostopa do zapisnikov in poročil o sestankih in delavnicah v skladu s točko 6.1. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije (tč. 5.1.-5.10. izreka izpodbijane odločbe)

Organ je glede navedene dokumentacije odločil, da je treba vsebino zapisnikov in poročil o sestankih in delavnicah, ki jih je izvajalec kreiral v skladu s specifikacijami naročnika, varovati kot poslovno skrivnost, saj ne gre za dokumente organa in ne izkazujejo javnopravnega delovanja organa, temveč gre za dokumente izvajalca, ki vsebujejo podatke o tehničnih rešitvah za implementacijo informacijskega sistema in gre torej za nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjujejo zahteve po 2. členu ZPosS. Organ je dolžan varovati ideje, osnutke, know-how in tehnične postopke, ki se nanašajo na predmet javnega naročila in jih ne sme prenašati na tretje osebe. Prav tako gre za dokumente, ki so še v postopku izdelave, razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje ponujene rešitve. Prosilec je navedel, da organ ni ustrezno obrazložil pogojev za obstoj poslovne skrivnosti, prav tako pa gre za podatke o tem, ali izbrani ponudnik dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, ki se plačujejo iz javnih sredstev ter da gre za dokumente organa, ki ne morejo imeti tržne vrednosti.

IP ugotavlja, da organ razpolaga s skupno 84 zapisniki in poročili o sestankih in delavnicah, ki so razdeljeni na deset področij (Country version, Finance, Health, HR, Informatika idr.) Gre za zapisnike in poročila s sestankov, ki so potekali v različnih sestavah posameznikov s strani izvajalca in posameznikov s strani organa. Iz nekaterih zapisnikov je razvidno, da so jih pisali posamezniki s strani izvajalca. IP ugotavlja, da gre za zapisnike, iz katerih so razvidna medsebojna usklajevanja in dogovori glede potreb naročnika na posameznem področju delovanja informacijskega sistema in tehnične rešitve potrebne za implementacijo tovrstnega sistema.

IP je najprej ugotavljal, ali je glede navedenih dokumentov podana izjema poslovne skrivnosti. Glede na datum nastanka dokumentov je IP ugotovil, da gre za dokumente, pri katerih je treba upoštevati določila Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki v prvem odstavku 2. člena določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij,

- ima tržno vrednost in

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Skladno s tretjim odstavkom istega člena, se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, pomeni poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

IP ugotavlja, da zahtevani zapisniki nedvomno predstavljajo podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Gre namreč za vsebino, ki se nanaša na implementacijo informacijskega sistema in tehnične rešitve, torej gre za informacije, za katero je potrebno specifično znanje, s katerim ne razpolagajo vsi in ne gre za informacije, ki bi bile splošno znane. IP posledično ugotavlja, da zahtevani podatki izpolnjujejo zahtevo prvega pogoja za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS.

V zvezi s tržno vrednostjo pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.

Nedvomno je mogoče ugotoviti, da imajo zahtevane informacije tržno vrednost. Gre namreč za specifično znanje, know-how stranskega udeleženca, s katerim je konkuriral na javnem naročilu, uspel in zanj iztržil tudi vrednost javnega naročila. Razkritje teh podatkov bi lahko po oceni IP potencialno škodovalo poslovnim oziroma finančnim interesom stranskega udeleženca. Gre za poslovne informacije, ki bi lahko vplivale na konkurenčni položaj stranskega udeleženca na trgu, saj se zahteva nanaša na specifično strokovno znanje in izkušnje, s katerim stranski udeleženec nastopa na trgu. S tem je izpolnjen tudi drugi pogoj, ki ga za obstoj poslovne skrivnosti določa ZPosS.

IP pa ugotavlja še, da je izpolnjen tudi tretji pogoj, ki ga za obstoj poslovne skrivnosti določa ZPosS, saj je imetnik poslovne skrivnosti, torej stranski udeleženec, v danih okoliščinah razumno ukrepal, da predmetne podatke ohrani kot skrivnost. Že iz konzorcijske pogodbe, sklenjene med vsemi strankami, ki so se skupno prijavile na predmetno javno naročilo, izhaja, da bodo vse stranke vzajemno, kot poslovno skrivnost, varovale vse podatke tehničnega in poslovnega značaja, do katerih bodo imele dostop pri izvajanju te pogodbe. Skladno z navedeno pogodbo je poslovna skrivnost tudi vsa dokumentacija, ki se nanaša na predmet pogodbe. Slednje določa tudi Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti družbe .., kot je ugotovil že organ v izpodbijani odločbi.

Upoštevaje navedeno je IP sledil navedbam organa in stranskega udeleženca, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost, upoštevaje relevantne določbe ZPosS. Tudi, če posamezni podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti, pa IP preizkusi še, ali gre za informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Gre za t. i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Tudi prosilec se v pritožbi sklicuje na prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena (torej ne glede na obstoj izjem do prostega dostopa) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre med drugim za podatke o porabi javnih sredstev.

IP ugotavlja, da predstavljajo navedeni zapisnike dokumente, ki izkazujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti stranskega udeleženca. Skladno s Pogodbo za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema, ki je bila sestavni del Navodil ponudnikom v zvezi s predmetnim javnim naročilom (2. člen), je predmet te pogodbe v fazi podrobne analize zahtev v sodelovanju z naročnikom tudi izdelava končne dokumentacije produkcijskih zahtev. Predmet te pogodbe je obveznost izvajalca, da z lastnim orodjem, napravami in osebjem izvede dobavo, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema, priključitev, zagon ter preizkus doseganja tehnično – tehnoloških parametrov in funkcionalnega delovanja. Navedeni zapisniki so posledično dokument, ki izkazuje, da je izbrani ponudnik pristopil k fazi ugotavljanja dejanskega stanja in tehnoloških zahtev ponudnika in pripravi načrta za implementacijo novega informacijskega sistema.

Nadzor nad postopki javnega naročanja se ne konča s podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom, temveč bi lahko rekli, da se glavni nadzor z izborom šele začenja, tako z vidika delovanja organa, kakor tudi samega ponudnika. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali izbrani ponudnik tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, za katere se porabljajo javna sredstva, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne pripadajo oz. nastopijo okoliščine v skladu s pogodbo (npr. pogodbene kazni, škoda, ipd.). IP je slednje upošteval tudi v konkretnem primeru, saj navedeni zapisniki izkazujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Slednje pa ne pomeni, da je prosilec upravičen dostopati do navedenih dokumentov v celoti in da je upravičen do celotne vsebine teh dokumentov, saj gre za dokumente, glede katerih je izkazana izjema poslovne skrivnosti. Za potrditev dejstva, da je ponudnik navedene dokumente pripravil in s tem izpolnil svoje pogodbene obveznosti, zadostuje tudi delni dostop do dokumentov, ki ga je organ v konkretnem primeru tudi zagotovil. Organ je namreč prosilcu poslal dokumente, iz katerih je razvidna naslovnica dokumenta, informacija, da gre za zapisnik, področje, ki ga določen zapisnik pokriva, če dokument to informacijo vsebuje (npr. Project management, Country version, EMR urgenca, idr.) ter datum in ura nastanka dokumenta, takrat kadar je podatek na dokumentu naveden. Iz dokumenta je razviden tudi obseg dokumenta (število strani) in zgradba dokumenta, prekrita pa je sama vsebina dokumenta. IP ocenjuje, da podatki, ki jih je prosilec prejel, v zadostni meri izkazujejo, da izvajalec izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti, s čimer je organ ustrezno razkril tiste dele dokumentov, ki predstavljajo porabo javnih sredstev, in s tem tudi absolutno javne informacije javnega značaja. Preostali del besedila, ki izkazuje vsebino sestanka, tehnične predloge, parametre in funkcije informacijskega sistema, pa je IP štel, da so varovani z izjemo poslovne skrivnosti in kot taki tudi ustrezno prekriti.

Glede na navedeno je IP ugotovil, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

6. Glede dostopa do GAP analize (tč. 6.1. in 6.2. izreka izpodbijane odločbe)

Organ je v odločbi navedel, da se dostopu do GAP analiz, tako v ERP delu (7 dokumentov), kot v HIS delu (26 dokumentov) delno ugodi, razen v delu, v katerem se prekrijejo osebni podatki in poslovna skrivnost. IP je ob pregledu dokumentov ugotovil, da je organ de facto prosilcu zavrnil dostop do navedenih dokumentov, saj je v dokumentih prekril vse podatke, razen naslovne strani posameznega dokumenta. Prosilec je navedel, da organ ni izkazal obstoja poslovne skrivnosti, saj se je skliceval zgolj na argument, da dokumenti vsebujejo opis ponujenega izdelka in rešitve ter da je stranski udeleženec predložil Pravilnik, v katerem je kot poslovno skrivnost označil tudi pogodbe s poslovnimi partnerji, vključno s pripadajočo dokumentacijo, ponudbe za javna naročila, načrtovanje in izvajanje razvojnih, raziskovalnih, projektnih, analitskih in tehnično-tehnoloških aktivnosti in njihove rezultate, kot tudi računalniške aplikacije in sistemske produkte. Prosilec se pritožuje predvsem iz vidika, da so specifikacije predmeta vselej javne. Poleg tega iz zahtevanih dokumentov izhajajo podatki, ali izbrani ponudnik dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, ki se plačujejo iz javnih sredstev. Prav tako gre pri GAP analizah po mnenju prosilca za dokument organa, ki ne more vsebovati nobenih poslovnih skrivnosti in kot tak ne more imeti tržne vrednosti.

IP ugotavlja, da organ razpolaga z GAP analizami, in sicer so razdeljene v dva sklopa: ERP del vsebuje 7 dokumentov, HIS del pa vsebuje 26 dokumentov. Gre za analize, ki jih je pripravil stranski udeleženec, iz katerih je razvidna analiza potreb organa in načrt za implementacijo novega informacijskega sistema po posameznih področjih. IP ugotavlja, da so nekateri od teh dokumentov še v fazi aktivne priprave, saj vsebujejo popravke, pripombe in različne opcije istega besedila (track changes).

IP je najprej ugotavljal, ali je glede navedenih dokumentov podana izjema poslovne skrivnosti. Glede na datum nastanka dokumentov je IP ugotovil, da gre za dokumente, pri katerih je treba upoštevati določila Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki v prvem odstavku 2. člena določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij,

- ima tržno vrednost in

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Skladno s tretjim odstavkom istega člena, se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[2], pomeni poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

IP ugotavlja, da zahtevane GAP analize nedvomno predstavljajo podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. IP namreč ugotavlja, da gre za analize, ki jih je izvedel stranski udeleženec, ki se nanašajo na delovanje organa in na učinkovito in ustrezno implementacijo informacijskega sistema. Gre torej za analizo, za katero je potrebno specifično znanje, s katerim ne razpolagajo vsi in ne gre za informacije, ki bi bile splošno znane. IP posledično ugotavlja, da zahtevani podatki izpolnjujejo zahtevo prvega pogoja za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS.

Nedvomno je mogoče ugotoviti, da imajo zahtevane informacije tržno vrednost. Gre namreč za specifično znanje, know-how stranskega udeleženca, s katerim je konkuriral na javnem naročilu, uspel in zanj iztržil tudi vrednost javnega naročila. Razkritje teh podatkov bi lahko po oceni IP potencialno škodovalo poslovnim oziroma finančnim interesom stranskega udeleženca. Gre za poslovne informacije, ki bi lahko nedvomno vplivale na konkurenčni položaj stranskega udeleženca na trgu, saj se zahteva nanaša na specifično strokovno znanje in izkušnje, s katerim stranski udeleženec nastopa na trgu. S tem je izpolnjen tudi drugi pogoj, ki ga za obstoj poslovne skrivnosti določa ZPosS.

IP pa ugotavlja še, da je izpolnjen tudi tretji pogoj, ki ga za obstoj poslovne skrivnosti določa ZPosS, saj je imetnik poslovne skrivnosti, torej stranski udeleženec, v danih okoliščinah razumno ukrepal, da predmetne podatke ohrani kot skrivnost. Že iz konzorcijske pogodbe, sklenjene med vsemi strankami, ki so se skupno prijavile na predmetno javno naročilo, izhaja, da bodo vse stranke vzajemno, kot poslovno skrivnost, varovale vse podatke tehničnega in poslovnega značaja, do katerih bodo imele dostop pri izvajanju te pogodbe. Skladno z navedeno pogodbo je poslovna skrivnost tudi vsa dokumentacija, ki se nanaša na predmet pogodbe. Slednje določa tudi Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti družbe .., kot je ustrezno ugotovil že organ z izpodbijano odločbo. Tudi dokumenti sami so označeni z oznako, da gre za zaupne dokumente.

Upoštevaje navedeno je IP sledil navedbam organa in stranskega udeleženca, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost, upoštevaje relevantne določbe ZPosS. Tudi, če posamezni podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti, pa IP preizkusi še, ali gre za informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Gre za t. i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Tudi prosilec se pri zatrjevanju javnosti zahtevanih informacij v pritožbi sklicuje na prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena (torej ne glede na obstoj izjem do prostega dostopa) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre med drugim za podatke o porabi javnih sredstev.

IP ugotavlja, da predstavljajo navedene analize dokumente, ki izkazujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti stranskega udeleženca. Skladno s Pogodbo za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema, ki je bila sestavni del Navodil ponudnikom v zvezi s predmetnim javnim naročilom (2. člen), je predmet te pogodbe v fazi podrobne analize zahtev v sodelovanju z naročnikom tudi izdelava končne dokumentacije produkcijskih zahtev. Predmet te pogodbe je obveznost izvajalca, da z lastnim orodjem, napravami in osebjem izvede dobavo, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema, priključitev, zagon ter preizkus doseganja tehnično – tehnoloških parametrov in funkcionalnega delovanja. Navedene analize so posledično dokument, ki izkazuje, da je izbrani ponudnik pristopil k fazi ugotavljanja dejanskega stanja in tehnoloških zahtev ponudnika in pripravi načrta za implementacijo novega informacijskega sistema.

Nadzor nad postopki javnega naročanja ne konča s podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom, temveč se glavni nadzor z izborom šele začenja, tako z vidika delovanja organa kakor tudi samega ponudnika. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali izbrani ponudnik tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, za katera se porabljajo javna sredstva, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne pripadajo oz. nastopijo okoliščine v skladu s pogodbo (npr. pogodbene kazni, škoda, ipd.). IP je slednje upošteval tudi v konkretnem primeru, saj navedene analize izkazujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Slednje pa ne pomeni, da je prosilec upravičen dostopati do navedenih dokumentov v celoti in da je upravičen do celotne vsebine teh dokumentov, saj gre za dokumente, glede katerih je izkazana izjema poslovne skrivnosti. Za potrditev dejstva, da je ponudnik navedene dokumente pripravil in s tem izpolnil svoje pogodbene obveznosti, zadostuje tudi delni dostop do dokumentov, ki ga je organ v konkretnem primeru tudi zagotovil. Organ je namreč prosilcu poslal dokumente, iz katerih je razvidna naslovnica dokumenta, da gre za poslovni načrt, področje, ki ga določena analiza pokriva (npr. kadri, obdelava časa in obračun plač, dokumentacijski sistem, Nursing Care Plans, Medical records for Inpatients, Medication Configuration idr.), uporabljena platforma ter datum nastanka dokumenta, takrat kadar je na dokumentu naveden. Iz dokumenta je razviden tudi obseg dokumenta (število strani) in zgradba dokumenta (razvidno je, da je dokument sestavljen iz besedilnega dela in tabel), prekrita pa je sama vsebina dokumenta. IP ocenjuje, da podatki, ki jih je prosilec prejel, v zadostni meri izkazujejo, da izvajalec izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti, s čimer je organ ustrezno razkril tiste dele dokumentov, ki predstavljajo porabo javnih sredstev in s tem tudi absolutno javne informacije javnega značaja. Preostali del besedila, ki izkazuje dejanske ugotovitve, predloge, zaključke in analize stranskega udeleženca, pa je IP štel, da so varovani z izjemo poslovne skrivnosti in kot taki tudi ustrezno prekriti.

Glede na navedeno je IP ugotovil, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

5. Glede dostopa do planov in poročil izvajalca v skladu s točko 5.1 specifikacij naročnika (str. 65/73, ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije (tč. 9 izreka izpodbijane odločbe)

Organ je navedel, da je o navedeni dokumentaciji odločil že v okviru odločanja o dokumentaciji navedeni v tč. 5.1 do 5.10. izreka izpodbijane odločbe oz. v točki 4.1 izreka izpodbijane odločbe, zato IP dostopa do navedene dokumentacije ni presojal posebej, saj je ta že vključena in vsebovana v dokumentaciji pod citiranimi točkami izpodbijane odločbe.

Stališče IP, ki izhaja iz njegove dosedanje prakse je, da prosilec ne more večkrat zahtevati istega dokumenta oz. nima pravovarstvenega interesa, da bi z drugače postavljenimi zahtevami uveljavljal pravico do seznanitve z istim dokumentov. Organ zato ni bil dolžan o zahtevi prosilca odločiti, če se je ta vsebinsko pokrivala z dokumentacijo, o kateri je organ že odločil.

IP je sledil obrazložitvi organa in pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno.

1. Glede dostopa do zapisnikov koordinacijskih sestankov na projektu (tč. 10 izreka izpodbijane odločbe)

Organ je glede navedene dokumentacije odločil, da je treba vsebino zapisnikov, ki jih je izvajalec kreiral v skladu s specifikacijami naročnika, varovati kot poslovno skrivnost, saj ne gre za dokumente organa in ne izkazujejo javnopravnega delovanja organa, temveč gre za dokumente izvajalca, ki vsebujejo podatke o tehničnih rešitvah za implementacijo informacijskega sistema in gre torej za nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjujejo zahteve po 2. členu ZPosS. Organ je dolžan varovati ideje, osnutke, know-how in tehnične postopke, ki se nanašajo na predmet javnega naročila in jih ne sme prenašati na tretje osebe. Prav tako gre za dokumente, ki so še v postopku izdelave, razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje ponujene rešitve. Prosilec je navedel, da organ ni ustrezno obrazložil pogojev za obstoj poslovne skrivnosti, prav tako pa gre za podatke o tem, ali izbrani ponudnik dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, ki se plačujejo iz javnih sredstev ter da gre za dokumente organa, ki ne more imeti tržne vrednosti.

E.1) Glede dostopa do zapisnikov koordinacijskih sestankov (tč. 10.1. izreka izpodbijane odločbe)

IP ugotavlja, da organ v tem delu razpolaga s 5 zapisniki, pri čemer je zapisnik naveden pod št. 10.1.4 zgolj kopija zapisnika, navedenega pod št. 10.1.5 izreka izpodbijane odločbe, pri čemer sta vsebini identični. Glede na navedeno je IP odločil zgolj o štirih zapisnikih, saj organ prosilcu ni dolžan posredovati zapisnikov, ki jih hrani kot kopije drugih zapisnikov, če se te po vsebini in obliki ne razlikujejo.

Ob podrobnem pregledu dokumentov IP ugotavlja, da gre za zapisnike organa, v katerih so prisotni znotraj organa samega usklajevali faze implementacije informacijskega sistema, organizacijo dela po področjih, usklajevanje in razrešitev odprtih vprašanj posameznega oddelka, seznanitev s stanjem projekta in načrtovanje naslednjih korakov do končne faze implementacije. Gre za dokumente, ki so last organa, ki jih je pripravil organ in vanj niso prenesene občutljive poslovne informacije stranskih udeležencev, ki bi lahko predstavljale poslovno skrivnost. Dokument namreč ne vsebuje informacij iz ponudbene dokumentacije stranskih udeležencev, niti se podrobno ne nanaša na rešitve informacijskega sistema, temveč ureja zgolj organizacijska vprašanja povezana z izvedbo samega projekta. Glede na navedeno, izjema poslovne skrivnosti v konkretnem primeru ni podana, saj niso izpolnjeni kriteriji, katerih obstoj je kumulativno zahtevan, za to, da govorimo o poslovni skrivnosti po ZPosS.

IP je v nadaljevanju presojal še, ali je morebiti podana izjema notranjega delovanja. Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno podana dva pogoja:

1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa;
2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, če bi takšni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. IP ugotavlja, da je prvi pogoj za obstoj izjeme po 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen. Navedeni dokument je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem, saj gre za dokument, ki je bil ustvarjen za notranje procese delovanja organa, iz njih izhaja postopek in način dela organa, saj gre za zapisnike članov, ki so zadolženi za koordinacijo projekta, njihove ugotovitve in odločitve. Ob pregledu dokumentov pa je IP ugotovil, da ni podan drugi pogoj navedene izjeme, in sicer dokumenti ne vsebujejo informacij takšne narave, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Dokumenti namreč ne vsebujejo podrobnih ali tehničnih informacij glede delovanja samega informacijskega sistema, kot tudi ne drugih informacij, ki bi ob razkritju organu nedvomno povzročile škodo v povezavi z njegovim delovanjem. Glede na to, da se organ glede navedenega dokumenta razen na poslovno skrivnost ni skliceval na nobeno drugo izjemo, posledično pa tudi ni zatrjeval, da bi z razkritjem navedenega dokumenta nastala škoda pri njegovem delovanju, je IP zaključil, da izjema notranjega delovanja glede predmetnih dokumentov ni podana. Posledično gre za informacije, ki so prosto dostopne.

IP dalje ugotavlja, da so v dokumentu navedeni številni osebni podatki, glede katerih je organ prosilcu z izpodbijano odločbo zavrnil dostop. Glede na to, da je prosilec v pritožbi izrecno navedel, da se ne pritožuje glede dokumentov v delu, ki se nanaša na osebne podatke, je IP odločil, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na predmetne dokumente, utemeljena, saj dokumenti ne vsebujejo izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, zato jih je organ dolžan prosilcu posredovati na način, kot izhaja iz 1.tč. izreka te odločbe (tj. s prekritimi osebnimi podatki, glede katerih prosilec ni vložil pritožbe).

Če organ druge stopnje ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. čl. ZUP in sam reši zadevo, kar je IP glede dokumentov, navedenih pod to točko (razen dokumenta pod tč. 10.1.4. izreka izpodbijane odločbe) tudi naredil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

V delu, ki se nanaša na dokument pod tč. 10.1.4 izreka izpodbijane odločbe (torej za dokument, ki predstavlja identično kopijo dokumenta, navedenega pod tč. 10.1.5 izreka izpodbijane odločbe), je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP. Prosilec namreč nima pravovarstvenega interesa, da bi se pritožil v delu, v katerem mu je bilo že ugodeno v okviru druge točke odločbe.

E.2) Glede dostopa do zapisnikov PM - project management (tč. 10.2. izreka izpodbijane odločbe)

Organ je glede navedene dokumentacije odločil, da je treba vsebino zapisnikov, ki jih je izvajalec kreiral v skladu s specifikacijami naročnika, varovati kot poslovno skrivnost, saj ne gre za dokumente organa in ne izkazujejo javnopravnega delovanja organa, temveč gre za dokumente izvajalca, ki vsebujejo podatke o tehničnih rešitvah za implementacijo informacijskega sistema in gre torej za nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjujejo zahteve po 2. členu ZPosS. Organ je dolžan varovati ideje, osnutke, know-how in tehnične postopke, ki se nanašajo na predmet javnega naročila in jih ne sme prenašati na tretje osebe. Prav tako gre za dokumente, ki so še v postopku izdelave, razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje ponujene rešitve. Prosilec je navedel, da organ ni ustrezno obrazložil pogojev za obstoj poslovne skrivnosti, prav tako pa gre za podatke o tem, ali izbrani ponudnik dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, ki se plačujejo iz javnih sredstev ter da gre za dokumente organa, ki ne more imeti tržne vrednosti.

IP ugotavlja, da organ razpolaga s skupno 59 zapisniki PM (project managementa). IP na tej točki pojasnjuje, da je organ o zapisnikih odločil v 58 točkah izreka 10.2. točke izpodbijane odločbe, pri čemer je pod točko 10.2.1. obravnaval dva zapisnika (z dne 1. 10. 2019 in 4. 10. 2019). IP ugotavlja, da gre za zapisnike, ki jih je pripravil stranski udeleženec, iz katerih so razvidni dogovori stranskega udeleženca glede posameznih faz izvedbe samega projekta in tehnične rešitve potrebne za implementacijo informacijskega sistema.

IP je najprej ugotavljal, ali je glede navedenih dokumentov podana izjema poslovne skrivnosti. Glede na datum nastanka dokumentov je IP ugotovil, da gre za dokumente, pri katerih je treba upoštevati določila Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki v prvem odstavku 2. člena določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij,

- ima tržno vrednost in

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Skladno s tretjim odstavkom istega člena, se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, pomeni poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

IP ugotavlja, da zahtevani zapisniki nedvomno predstavljajo podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. IP namreč ugotavlja, da gre za vsebino, ki se nanaša na implementacijo informacijskega sistema in tehnične rešitve, torej gre za informacije, za katero je potrebno specifično znanje, s katerim ne razpolagajo vsi in ne gre za informacije, ki bi bile splošno znane. IP posledično ugotavlja, da zahtevani podatki izpolnjujejo zahtevo prvega pogoja za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS.

Nedvomno je mogoče ugotoviti, da imajo zahtevane informacije tržno vrednost. Gre namreč za specifično znanje, know-how stranskega udeleženca, s katerim je konkuriral pri javnem naročilu, uspel in zanj iztržil tudi vrednost javnega naročila. Razkritje teh podatkov bi lahko po oceni IP potencialno škodovalo poslovnim oziroma finančnim interesom stranskega udeleženca. Gre za poslovne informacije, ki bi lahko nedvomno vplivale na konkurenčni položaj stranskega udeleženca na trgu, saj se zahteva nanaša na specifično strokovno znanje in izkušnje, s katerim stranski udeleženec nastopa na trgu. S tem je izpolnjen tudi drugi pogoj, ki ga za obstoj poslovne skrivnosti določa ZPosS.

IP pa ugotavlja še, da je izpolnjen tudi tretji pogoj, ki ga za obstoj poslovne skrivnosti določa ZPosS, saj je imetnik poslovne skrivnosti, torej stranski udeleženec, v danih okoliščinah razumno ukrepal, da predmetne podatke ohrani kot skrivnost. Že iz konzorcijske pogodbe, sklenjene med vsemi strankami, ki so se skupno prijavile na predmetno javno naročilo izhaja, da bodo vse stranke vzajemno, kot poslovno skrivnost, varovale vse podatke tehničnega in poslovnega značaja, do katerih bodo imele dostop pri izvajanju te pogodbe. Skladno z navedeno pogodbo je poslovna skrivnost tudi vsa dokumentacija, ki se nanaša na predmet pogodbe. Slednje določa tudi Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti družbe .., kot je ustrezno ugotovil že organ z izpodbijano odločbo.

Upoštevaje navedeno je IP sledil navedbam organa in stranskega udeleženca, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost, upoštevaje relevantne določbe ZPosS. Tudi, če posamezni podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti, pa IP preizkusi še, ali gre za informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Gre za t. i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Tudi prosilec se pri zatrjevanju javnosti zahtevanih informacij v pritožbi sklicuje na prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena (torej ne glede na obstoj izjem do prostega dostopa) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre med drugim za podatke o porabi javnih sredstev.

IP ugotavlja, da predstavljajo navedeni zapisniki dokumente, ki izkazujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti stranskega udeleženca. Skladno s Pogodbo za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema, ki je bila sestavni del Navodil ponudnikom v zvezi s predmetnim javnim naročilom (2. člen), je predmet te pogodbe v fazi podrobne analize zahtev v sodelovanju z naročnikom tudi izdelava končne dokumentacije produkcijskih zahtev. Predmet te pogodbe je obveznost izvajalca, da z lastnim orodjem, napravami in osebjem izvede dobavo, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema, priključitev, zagon ter preizkus doseganja tehnično – tehnoloških parametrov in funkcionalnega delovanja. Navedeni zapisniki so posledično dokument, ki izkazuje, da je izbrani ponudnik pristopil k fazi ugotavljanja dejanskega stanja in tehnoloških zahtev ponudnika in pripravi načrta za implementacijo novega informacijskega sistema.

Nadzor nad postopki javnega naročanja se ne konča s podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom, saj se glavni nadzor z izborom šele začenja, tako z vidika delovanja organa kakor tudi samega ponudnika. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali izbrani ponudnik tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, za katera se porabljajo javna sredstva, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne pripadajo oz. nastopijo okoliščine v skladu s pogodbo (npr. pogodbene kazni, škoda, ipd.). IP je slednje upošteval tudi v konkretnem primeru, saj navedeni zapisniki izkazujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Slednje pa ne pomeni, da je prosilec upravičen dostopati do navedenih dokumentov v celoti in da je upravičen do celotne vsebine teh dokumentov, saj gre za dokumente, glede katerih je izkazana izjema poslovne skrivnosti. Za potrditev dejstva, da je ponudnik navedene dokumente pripravil in s tem izpolnil svoje pogodbene obveznosti zadostuje tudi delni dostop do dokumentov, ki ga je organ v konkretnem primeru tudi zagotovil. Organ je namreč prosilcu poslal dokumente, iz katerih je razvidna naslovnica dokumenta, informacija da gre za zapisnik, področje, ki ga določen zapisnik pokriva (Meeting minute: Project Management) ter datum in ura nastanka dokumenta. Iz dokumenta je razviden tudi obseg dokumenta (število strani) in zgradba dokumenta, prekrita pa je sama vsebina dokumenta. IP ocenjuje, da podatki, ki jih je prosilec prejel, v zadostni meri izkazujejo, da izvajalec izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti, s čimer je organ ustrezno razkril tiste dele dokumentov, ki predstavljajo porabo javnih sredstev, in s tem tudi absolutno javne informacije javnega značaja. Preostali del besedila, ki izkazuje vsebino zapisnikov, tehnične predloge, parametre in funkcije informacijskega sistema, pa je IP štel, da so varovani z izjemo poslovne skrivnosti in kot taki tudi ustrezno prekriti.

Glede na navedeno je IP ugotovil, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

1. Glede dostopa do zapisnikov nadzornega telesa, ki izvaja nadzor nad izvajanjem projekta (tč. 11 izreka izpodbijane odločbe)

Organ je zahtevi prosilca v tem delu delno ugodil, delno pa zavrnil, in sicer v delu, ki ga je po navedbah organa treba varovati kot poslovno skrivnost, saj vsebuje opis ponujanega izdelka in rešitve in v delu varovanih osebnih podatkov. IP ugotavlja, da gre za pet zapisnikov, glede katerih je organ prosilcu dostop de facto zavrnil, saj mu je posredoval zgolj ogrodje dokumenta, tj. naslov samega dokumenta in dan nastanka, preostalo vsebino dokumentov pa je organ v celoti počrnil. Prosilec v tem delu navaja, da dokumenti ne morejo vsebovati nobenih poslovnih skrivnosti, saj so to dokumenti naročnika in ne izvajalca in kot taki za izvajalca ne morejo imeti tržne vrednosti. Gre namreč za dokumente, ki, četudi ob sodelovanja izvajalca, izkazujejo delovanje organa.

Ob podrobnem pregledu dokumentov IP ugotavlja, da gre za zapisnike nadzornega telesa, v katerem so udeleženci analizirali status projekta, dosežen napredek pri aktivnostih, izvedene aktivnosti, potrebne aktivnosti, možnosti glede učinkovitejše izvedbe projekta ipd. Gre za dokumente, ki so last organa in vanj niso prenesene občutljive poslovne informacije stranskih udeležencev, ki bi lahko predstavljale poslovno skrivnost. Dokument namreč ne vsebuje informacij iz ponudbene dokumentacije stranskih udeležencev niti se podrobno ne nanaša na rešitve informacijskega sistema, temveč ureja zgolj organizacijska vprašanja povezana z izvedbo samega projekta. Glede na navedeno, izjema poslovne skrivnosti v konkretnem primeru ni podana, saj niso izpolnjeni kriteriji, katerih obstoj je kumulativno zahtevan, za to, da govorimo o poslovni skrivnosti po ZPosS.

IP je v nadaljevanju presojal še, ali je morebiti podana izjema notranjega delovanja. Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno podana dva pogoja:

1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa;
2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, če bi takšni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. IP ugotavlja, da je prvi pogoj za obstoj izjeme po 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen. Navedeni dokument je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem, saj gre za dokument, ki je bil ustvarjen za notranje procese delovanja organa, iz njih izhaja postopek in način dela organa, saj gre za zapisnike nadzornega odbora, ki ga sestavljajo tudi člani organa, njihove ugotovitve in odločitve. Ob pregledu dokumentov je IP ugotovil, da ni podan drugi pogoj navedene izjeme, in sicer dokumenti ne vsebujejo informacij takšne narave, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Dokumenti namreč ne vsebujejo podrobnih ali tehničnih informacij glede delovanja samega informacijskega sistema, kot tudi ne drugih informacij, ki bi ob razkritju organu nedvomno povzročile škodo v povezavi z njegovim delovanjem. Glede na to, da se organ glede navedenega dokumenta razen na poslovno skrivnost ni skliceval na nobeno drugo izjemo, posledično pa tudi ni zatrjeval, da bi z razkritjem navedenega dokumenta nastala škoda pri njegovem delovanju, je IP zaključil, da tudi izjema notranjega delovanja glede predmetnih dokumentov ni podana.

IP dalje ugotavlja, da so v dokumentu navedeni številni osebni podatki, glede katerih je organ prosilcu z izpodbijano odločbo zavrnil dostop. Glede na to, da je prosilec v pritožbi izrecno navedel, da se ne pritožuje glede dokumentov v delu, ki se nanaša na osebne podatke, je IP odločil, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na predmetne dokumente utemeljena, saj dokumenti ne vsebujejo izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, zato jih je organ dolžan prosilcu posredovati na način, kot izhaja iz 1.tč. izreka te odločbe (tj. s prekritimi osebnimi podatki, glede katerih prosilec ni vložil pritožbe).

Če organ druge stopnje ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši zadevo, kar je IP glede dokumentov, navedenih pod to točko tudi naredil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

1. Glede dostopa do uporabniške dokumentacije in navodil za uporabnike, ki jih je izvajalec izročil naročniku (tč. 15 izreka izpodbijane odločbe)

Organ je zahtevo prosilca v tem delu delno zavrnil iz razloga poslovne skrivnosti, saj gre za podatke o tehnični rešitvi ponujenega sistema, ki ga je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost in predstavlja njegovo konkurenčno prednost kot posledico njegovega strokovnega znanja in izkušenj, hkrati pa gre za dokument, ki vsebuje opis ponujenega izdelka in rešitve. Organ je še dodal, da ni ustrezno usposobljen za presojo in oceno, ali je dokument upravičeno označen kot poslovna skrivnost, zato je sledil oznaki, kot izhaja iz posameznih dokumentov in pravilnika o varovanju poslovnih skrivnosti izvajalca.

Čeprav je organ v izreku navedel, da je zahtevi delno ugodil (razen v delu, ki se nanaša na poslovno skrivnost in varstvo osebnih podatkov), je iz vpogleda v posredovano dokumentacijo razvidno, da je organ zahtevo prosilca v tem delu zavrnil, saj mu je poslal le naslov in datum dokumenta, počrnil pa preostalih 49 strani dokumentacije. Prosilec se je v navedeni točki pritožil, saj organ ni izkazal vseh pogojev za obstoj poslovne skrivnosti iz ZPosS, saj obstoj utemeljuje zgolj na tem, da je stranski udeleženec sprejel pravilnik.

IP ugotavlja, da predstavljajo predmetna navodila dokument, ki ga je ustvaril stranski udeleženec … d. o. o., vsebujejo pa navodila za uporabnike informacijskega sistema (npr. postopek prijave v sistem, uporabnost vrstic in gumbov, delo s sejami, način spremembe velikosti pisave, prikaz načina vnosa podatkov ipd.), gre pa za dokument, ki je nastal oz. je bil pripravljen za izobraževanje za dne 4. 12. 2020. IP ugotavlja, da je stranski udeleženec … d. o. o. ob priglasitvi stranske udeležbe navedel, da je bila ponudbena dokumentacija v delih, ki so poslovna skrivnost, označena z ustrezno oznako poslovne skrivnosti in v tem delu predstavlja poslovno skrivnost ponudnika. Hkrati pa velja tudi Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti vodilnega konzorcijskega partnerja. Določbe o varovanju poslovne skrivnosti celotne dokumentacije, nastale na podlagi predmetnega javnega naročila, vsebuje tudi Konzorcijska pogodba.

IP ugotavlja, glede na datum ustvarjenega dokumenta, da ne gre za dokument, ki je bil predložen v okviru ponudbene dokumentacije za predmetno javno naročilo, temveč gre za dokument, ki je nastal pozneje, v povezavi z izvedbo samega naročila. Dokument ni vidno označen z nobeno oznako, ki bi nakazovala, da gre za dokument, ki predstavlja poslovno skrivnost, hkrati pa je iz vsebine dokumenta razvidno, da gre za dokument, ki je namenjen širši javnosti znotraj organa, saj gre za navodilo za uporabo novega informacijskega sistema, ki ga bodo uporabljali predvidoma vsi zaposleni pri organu, kar pomeni, da dokument ne predstavlja skrivnosti, niti ne gre za dokument, glede katerega bi imetnik poslovne skrivnosti razumno ukrepal, da ohrani njegovo skrivnost, saj gre za dokument, ki je namenjen uporabnikom in kot tak ne more predstavljati poslovne skrivnosti, saj je bil ustvarjen za širok krog naslovnikov, tj. za vse, ki bodo navedeni dokument uporabljali ob spoznavanju novega informacijskega sistema organa. IP posledično ugotavlja, da niso izpolnjeni kriteriji, zaradi katerih bi bilo mogoče govoriti o dokumentu, ki skladno z ZPosS predstavlja poslovno skrivnost. Dejstvo, da dokument vsebuje opis ponujenega izdelka in rešitve, prav tako ni razlog, da bi dokument varovali kot poslovno skrivnost, saj informacije navedene v navodilih za uporabo po vsebini ne predstavljajo takšnih informacij o samem informacijskem sistemu, ki bi jih lahko stranski udeleženec varoval kot svojo poslovno skrivnost, saj bi s takim stališčem organ prejel izdelek, ki ga ne bi mogel uporabljati, saj bi bila navodila za uporabo poslovna skrivnost stranskega udeleženca.

IP je v nadaljevanju po uradni dolžnosti še preveril, ali navedena navodila morebiti predstavljajo katero od drugih izjem po ZDIJZ, in sicer izjemo notranjega delovanja organa. IP ugotavlja, da se je organ v izpodbijani odločbi sicer na splošno skliceval tudi na obstoj navedene izjeme, vendar ne specifično za dostop do navedenega dokumenta, organ pa v okviru izpodbijane odločbe tudi ni izvedel škodnega testa, saj se je zgolj pavšalno skliceval na dejstvo, da bi razkritje informacij lahko ogrozilo poslovanje in delovanje organa.

Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno podana dva pogoja:

1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa;
2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, da bi takšni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. IP ugotavlja, da je 1. pogoj za obstoj izjeme po 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen. Navedeni dokument je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem, saj gre za dokument, ki je bil ustvarjen za notranje procese delovanja organa, iz njih izhaja postopek in način dela organa, saj gre za navodila glede uporabe informacijskega sistema, ki je bil izdelan za potrebe organa in za podporo njegovemu procesu delovanja. Gre za navodila glede uporabe informacijskega sistema, ki je namenjen poslovanju organa, torej gre za dokument, ki je nedvomno nastal zaradi notranjih potreb organa, z namenom nemotenega delovanja organa in nemotenega delovanja računalniškega sistema organa.

Takšna narava dokumenta nesporno nakazuje na dejstvo, da gre za dokument, ki je povezan z notranjim, internim delovanjem organa. Vendar pa ugotovljeno dejstvo, da gre za dokument, sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, ne zadostuje za uporabo izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oziroma podatki prestati še t. i. škodni test, se pravi, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije, nagne proti škodi. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi zaradi motenj nastala pri delovanju organu, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Poleg tega IP poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumentov, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Stališče, da je treba izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ presojati v luči čim večje odprtosti in preglednosti javnega sektorja, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1857/2012-12 z dne 9. 10. 2013. Poleg tega je Upravno sodišče RS v zvezi s to izjemo v sodbi, št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011, navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.

IP je glede izvedbe škodnega testa sledil dejstvu, da navodila opisujejo programe in aplikacije, ki jih bo organ uporabljal pri svoji temeljni dejavnosti, tj. pri bolnišničnem delu, z opisom korakov in načinom vnosa podatkov v navedeni program. IP ugotavlja, da bi glede na naravo dela organa, razkritje dokumenta glede načina delovanja in vseh korakov glede vnosa podatkov v informacijskega sistema, omogočilo možnost nepooblaščenega dostopa do informacijskega sistema, kar bi lahko privedlo do težav z delovanjem navedenega sistema. Javnost bi z vpogledom v navedeni dokument lahko pridobila informacije, na podlagi katerih bi lahko škodovala nemotenemu delovanju informacijskega sistema in s tem tudi nemotenemu delovanju organa in oskrbi pacientov. Smiselno podobno odločitev je IP zavzel tudi glede v povezavi z informacijami glede delovanja informacijskega sistema drugega javnega zavoda, ki prav tako opravlja bolnišnično dejavnost (glej odločbo IP št. 090-311/2021/12 z dne 4. 11. 2021).

Kljub obstoju izjeme notranjega delovanja, IP hkrati ugotavlja, da predstavlja navodilo dokument, ki izkazuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti stranskega udeleženca. Skladno s Pogodbo za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema, ki je bila sestavni del Navodil ponudnikom v zvezi s predmetnim javnim naročilom (2. člen), je predmet te pogodbe tudi predložitev navodil za uporabnike v slovenskem jeziku. Predmetno navodilo je posledično dokument, ki izkazuje, da je ponudnik izvršil svoje pogodbene obveznosti.

Nadzor nad postopki javnega naročanja se ne konča s podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom, temveč se glavni nadzor z izborom šele začenja, tako z vidika delovanja organa kakor tudi samega ponudnika. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali izbrani ponudnik tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, za katera se porabljajo javna sredstva, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne pripadajo oz. nastopijo okoliščine v skladu s pogodbo (npr. pogodbene kazni, škoda, ipd.). IP je slednje upošteval tudi v konkretnem primeru, saj predmetno navodilo izkazuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Slednje pa ne pomeni, da je prosilec upravičen dostopati do navedenih dokumentov v celoti in da je upravičen do celotne vsebine teh dokumentov, saj gre za dokumente, glede katerih je izkazana izjema notranjega delovanja. Za potrditev dejstva, da je ponudnik navedene dokumente pripravil in s tem izpolnil svoje pogodbene obveznosti, zadostuje tudi delni dostop do dokumenta, ki ga je organ v konkretnem primeru tudi zagotovil. Organ je namreč prosilcu omogočil dostop do naslovnice dokumenta, iz katere izhaja, da gre za navodila, razviden je uporabljeni jezik, kot tudi datum nastanka navodil in obseg dokumenta (število strani), prekrita pa je sama vsebina dokumenta. IP ocenjuje, da podatki, ki jih je prosilec prejel, v zadostni meri izkazujejo, da izvajalec izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti, s čimer je organ ustrezno razkril tiste dele dokumentov, ki predstavljajo porabo javnih sredstev, in s tem tudi absolutno javne informacije javnega značaja. Preostali del besedila, ki izkazuje vsebino navodil za uporabo informacijskega sistema, pa je IP štel, da je varovan z izjemo notranjega delovanja in kot tak tudi ustrezno prekrit.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca v tem delu, skladno s tretjim odstavkom 248. člena ZUP, neutemeljena, zato jo je IP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

1. Glede dostopa do dokumenta, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico celotnega sistema za zagotavljanje varovanja podatkov – backup (tč. 18 izreka izpodbijane odločbe)

Organ je zahtevo v navedenem delu zavrnil, saj gre za dokument, ki ni bil zahtevan v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila, temveč gre za del širše informacijske infrastrukture organa. Poleg tega je organ mnenja, da bi razkritje tovrstnih podatkov v zvezi z varovanjem podatkov, lahko ogrozilo poslovanje in delovanje organa, kar predstavlja izjemo po 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podatki hkrati ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev. Prosilec je mnenja, da gre za dokument, ki je del ponudbene dokumentacije ali pa vsaj del dokumentacije iz faze izvajanja pogodbe. Gre za dokument, ki po mnenju prosilca opredeljuje in specificira predmet javnega naročila, namenjen za zavarovanje podatkov informacijskega sistema, ki je predmet javnega naročila. Ne glede na to, ali je sistem za varovanje podatkov del predmeta javnega naročila ali ne, gre za dokument, ki je po specifikacijah naročnika sestavni del predmeta bila navezava sistema, ki je predmet naročila, na sistem za varovanje podatkov. Navezava je nedvomno del tehničnega dela ponudbene dokumentacije, nastale tekom izvedbe javnega naročila, zato je po mnenju prosilca irelevantno, ali je bil sistem za varovanje podatkov zahtevan v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije, irelevantno je tudi vprašanje porabe javnih sredstev. Prosilec dodaja, da ne zahteva vpogleda v obstoječe dokumente zavezanca, pač pa dostop do dokumenta, ki vsebuje tehnični opis oz. skico celotnega sistema, vključno s sistemom za zagotavljanje varovanja podatkov novega informacijskega sistema.

IP je pregledal celotno predloženo dokumentacijo, vezano na izvedbo javnega naročila »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema« in ugotovil, da ta na vsebuje podrobnega tehničnega opisa in/ali skice celotnega sistema za zagotavljanje varovanja podatkov, kot to zahteva prosilec, izven tega, kar je prosilec že prejel. IP je posledično sledil navedbi organa, da organ navedenega dokumenta v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila ni zahteval. Ker je prosilec zahtevo oblikoval na način, da želi dostop do dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje in izvedbe javnega naročila, IP ugotavlja, da navedeni dokument ne sodi med dokumente, ki bi bili predmet zahteve prosilca, zato je njegovo pritožbo v tem delu, skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno. Glede na navedeno se IP tudi ni podrobneje opredelil do preostalih navedb organa in prosilca, vezano na dostop do navedenega dokumenta.

1. Glede dostopa do:

- slike zaslona enotne vstopne točke za uporabnike ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku (tč. 20 izreka izpodbijane odločbe)

- slike zaslona vmesnika skrbniškega modula ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku (tč. 22 izreka izpodbijane odločbe)

IP ugotavlja, da je organ zahtevi prosilca v navedenih točkah ugodil in prosilcu posredoval zaslonsko sliko »Prijava v sistem«, iz katere izhaja da gre za vstopno točko, v katero posameznik vnese šifro klienta, uporabnika, geslo in jezik prijave, kar po mnenju IP ustreza zahtevi prosilca iz 20. tč., da se ta želi seznaniti s sliko zaslona enotne vstopne točke za uporabnike. Organ je prosilcu poslal tudi začetni ekran za »Sprejem pacienta«, preko katerega lahko posameznik po različnih kriterij opravi iskanje pacienta, prav tako pa mu je poslal tudi zaslonsko sliko »Uporabniškega menija«, SAP Easy Access, na podlagi katere je možen dostop do dokumentarnega sistema, kreiranje dokumenta, sprememba dokumenta, iskanje in prikaz dokumenta, kot tudi celoten SAP meni po posameznih kategorijah (pisarna, logistika, računovodstvo, bolnišnica, informacijski sistemi), za kar je organ štel, da ustreza zahtevi prosilca iz 22. tč. zahteve prosilca. IP ob pregledu posredovanih zaslonskih slik ni našel razloga, na podlagi katerega ugotovitvi organa ne bi mogel slediti, prosilec pa v pritožbi ni pojasnil, zakaj meni, da dokumenti, ki jih je prejel, niso dokumenti, ki jih je zahteval, niti za to ni podal nobenega argumenta, ki bi ga IP lahko v okviru pritožbe preizkusil. Prosilec je zgolj pavšalno navedel, da prejeti dokumenti niso dokumenti iz njegove zahteve.

IP posledično ugotavlja, da je pritožba prosilca v navedenem delu neutemeljena, zato jo je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

1. Glede dostopa do:

- predloga končne dokumentacije produkcijskih zahtev v skladu s četrtim odstavkom 2. člena pogodbe JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG> (tč. 7 izreka izpodbijane odločbe),

- končnega predloga podrobne specifikacije SBI-PIS z vsemi spremembami v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str. 66/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije (tč. 8 izreka izpodbijane odločbe),

- izvajalčevih načrtov testiranja in testnih scenarijev, poročil in zapisnikov o testiranjih in preizkusih delovanja sistema ter vseh drugih dokumentov v zvezi s testiranjem v skladu s točko 6.2. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije (tč. 12 izreka izpodbijane odločbe),

- načrta usposabljanja v skladu s točko 6.3. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije (tč. 13 izreka izpodbijane odločbe,

- zapisnikov in poročil o vzpostavitvi SBI-PIS na produkcijskem okolju (tč. 14 izpodbijane odločbe),

- primopredajnih zapisnikov vseh dosedanjih faz implementacije v skladu z 8. členom pogodbe JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG> (tč. 17 izreka izpodbijane odločbe),

- dokumenta, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico arhitekture celotnega informacijskega sistema (tč. 19 izreka izpodbijane odločbe),

- slike zaslona vmesnikov vsake izmed aplikacij oz. modulov sistema ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku (tč. 21 izreka izpodbijane odločbe)

IP je pregledal celotno dokumentacijo in ugotovil, da ta ne vsebuje dokumentov, ki jih je prosilec zahteval s tč. 7, 8, 12, 13, 14, 17, 19 in 21 svoje zahteve, zato je IP sledil obrazložitvi organa, da z navedenimi dokumenti ne razpolaga, saj ti bodisi ne obstajajo bodisi še niso bili ustvarjeni.

Prosilec navaja, da bi organ z dokumenti pod tč. 17 in 19 moral razpolagati, saj iz pogodbe izhaja, da je rok izvedbe vseh pogodbenih obveznosti do 1. 6. 2021. Enako zatrjuje tudi za dokumente pod št. 7, 8, 12, 13, 14 in zaslonskih slik pod št. 21 zahteve. IP tej pritožbeni navedbi ni sledil, saj je organ izdal izpodbijano odločbo dne 14. 5. 2021, torej se rok za izvedbo vseh pogodbenih obveznosti v času izdaje izpodbijane odločbe še ni iztekel, prav tako je imel organ na voljo še čas, da bi rok za izvedbo podaljšal. Tudi iz telefonske obrazložitve organa izhaja, da uvedba novega informacijskega sistema še ni zaključena in da je rok za zaključek podaljšan v leto 2022.

Glede pritožbe v povezavi s tč. 12 izreka izpodbijane odločbe IP ugotavlja, da je prosilec v zahtevi zahteval dostop do izvajalčevih načrtov testiranja in testnih scenarijev, poročil in zapisnikov o testiranjih in preizkusih delovanja sistema ter vseh drugih dokumentov v zvezi s testiranjem v skladu s točko 6.2. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije, v pritožbi pa je svojo zahtevo razširil tudi na dokumente, ki so bili sestavni del zapisnikov in poročil o vzpostavitvi SBI-PIS na produkcijskem okolju. IP pojasnjuje, da lahko prosilec v okviru pritožbenega postopka svojo pritožbo zoži, ne more pa je razširiti na nove dokumente. V skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Tisti dokumenti, ki jih je prosilec identificiral kot predmet njegove zahteve šele po izdaji odločbe na prvi stopnji, v pritožbi predstavljajo razširitev njegove zahteve.

IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti.

Presoja dostopa do izvajalčevih načrtov testiranja in testnih scenarijev, poročil in zapisnikov o testiranjih in preizkusih delovanja sistema ter vseh drugih dokumentov v zvezi s testiranjem v skladu s točko 6.2. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del zapisnikov in poročil o vzpostavitvi SBI-PIS na produkcijskem okolju, posledično niso predmet tega pritožbenega postopka.

1. Glede dostopa do vseh dokumentov, ki jih je izvajalec v zvezi z izvedbo projekta naslovil na naročnika oz. ki jih je naročnik v zvezi z izvedbo projekta naslovil na izvajalca, bodisi v fizični bodisi elektronsko obliki (tč. 23 in 24 izreka izpodbijane odločbe)

Organ je dostop do navedenih dokumentov zavrnil, saj je štel, da informacije ne izvirajo iz njegovega delovnega področja in zato ne predstavljajo informacije javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je komunikacija med organom in izvajalcem potekala v elektronski obliki. Organ elektronske komunikacije ne knjiži v neko skupno elektronsko bazo prejetih oz. poslanih dokumentov, saj s takšnim sistemom ne razpolaga, oz. bo razpolagal po uvedbi predmetnega informacijskega sistema, ki pa pri organu še ni uveden. Organ je pojasnil, da se elektronska pošta nahaja praviloma v elektronskih predalih posameznih zaposlenih, ki uporabljajo Outlook za dostop do navedene pošte. Organ je pojasnil še, da v elektronske predale zaposlenih ne more posegati.

IP je sledil obrazložitvi organa, da v zvezi z elektronskimi sporočili, ki so si jih izmenjali posamezni zaposleni organa in izvajalca, organ nima pristojnosti, da bi pregledoval elektronske predale posameznih zaposlenih, saj bi s tem posegel v pravico do komunikacijske zasebnosti posameznika. Glede na to, da organ IP v okviru pritožbenega postopka ni odstopil elektronske komunikacije med svojimi zaposlenimi in izvajalcem, IP pa ni pristojen, da bi pregledoval zasebne elektronske predale fizičnih oseb, prav tako pa ne more pozvati organa, da elektronske predale svojih zaposlenih pregleda in IP odstopi zahtevano korespondenco, je IP odločil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj do navedene dokumentacije nima dostopa.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ta, kot organ, ne razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Glede navedbe, da dokumentacija ne sodi v delovno področje organa pa IP še dodaja, da navedeno ne drži.

IP poudarja, da je pojem delovnega področja, kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ, treba razlagati v smislu, da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oz. ustvaril v zvezi s svojim delom in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, delovnega področja organa tako ni mogoče razumeti ozko, le kot dokumente s področja zdravljenja pacientov, temveč široko, kot celoto vseh dokumentov, s katerimi organ razpolaga na področju svojega delovanja, torej tudi glede naročila informacijskega sistema, ki je naročen z namenom podpori zdravnikov in izvajanju osnovne dejavnosti, kot tudi vsemi dokumenti, povezanimi z uvedbo navedenega informacijskega sistema. Iz Komentarja ZDIJZ izhaja, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnosti organa (Senko Pličanič, ur.: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005, str. 82). Termin delovnega področja organa se deloma naslanja na Uredbo o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, iz katere izhaja, da gre pri informacijah iz delovnega področja organa za informacije, ki nastanejo pri delu organa (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Podobno izhaja tudi iz Priporočila SE št. 2 (2002), ki pojem uradnega dokumenta razlaga kot vse informacije, ki so povezane s katerokoli javno ali upravno funkcijo organa. Široka opredelitev izhaja tudi iz Obrazložitvenega poročila Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (poročilo je dostopno na: http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/205.htm), ki razlaga, da so uradni dokumenti vsi tisti, ki jih organi oziroma javni uslužbenci prejmejo (ali ustvarijo) v zvezi z opravljanjem svojih nalog. Opredelitve, ki se pojavljajo v teoriji, so torej zelo široke in ne izključujoče: opravljanje javnopravnih nalog oz. dejavnosti, delo organa, opravljanje nalog itd. so pojmi, ki jasno kažejo na to, da je delovno področje organa celokup (javnopravnih) aktivnosti, ki jih izvaja organ brez omejevanja zgolj na temeljna področja, zaradi katerih je bil organ ustanovljen, temveč z vključevanjem vseh področij, na katerih deluje organ.

Glede na navedeno IP zaključuje, da je izrek organa v 23. in 24. tč. zakonit (zahteva se zavrne), vendar obrazložen z napačnimi razlogi, saj se je organ v odločbi skliceval na dejstvo, da dokument ne sodi v delovno področje organa, IP pa je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pravilni razlog za zavrnitev dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP pritožbo zavrnil in v odločbi navedel pravilne razloge.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da je prišlo do kršitve načela kontradiktornosti, ker je organ prosilcu določil le tri delovne dni za opredelitev do izjav in navedb stranskih udeležencev, pri odločitvi pa teh navedb organ naj ne bi upošteval, IP ugotavlja, da zatrjevane kršitve niso bile bistvene, saj je prosilec dobil možnost te navedbe navesti tudi v pritožbi zoper končno odločitev organa, IP pa je vse pritožbene navedbe upošteval v okviru izdaje te odločbe, s čemer je bila navedena pomanjkljivost odpravljena.

IP v zaključku ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo odločil, da se prosilcu omogoči vpogled v dokumente, čeprav je prosilec kot obliko seznanitve navedel elektronsko obliko, oz. podredno fotokopije. Iz odločbe in pritožbene dokumentacije kljub temu izhaja, da je organ prosilcu dokumente posredoval v elektronski obliki, prosilec pa glede načina seznanitve ni vložil pritožbe, zato je IP navedeno kršitev štel kot nebistveno. IP je glede dokumentacije, ki jo je organ dolžan skladno s to odločbo posredovati prosilcu, odločil, da se prosilcu posreduje v elektronski obliki. Skladno z ZDIJZ je namreč prosilec tisti, ki z zahtevo opredeli način seznanitve z dokumentacijo, organ pa je izbrani način seznanitve z dokumentacijo dolžan pri odločanju o zahtevi prosilca upoštevati.

1. Sklepno

V skladu z vsem zgoraj navedenim je IP ugotovil, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na točke 1.10.1.,1.14., 10.1.1., 10.1.2., 10.1.3., 10.1.5. in 11. izreka izpodbijane odločbe utemeljena, v delu, ki se nanaša na točke 1.3., (v delu, ki se nanaša na 1.-4. vrstico stolpcev Postavka ponudbe (vzpostavitev BiS) in Postavka ponudbe (vzdrževanje BiS) in v 1.-2. vrstico stolpca Rekapitulacija), 1.4.2. (v delu, ki se nanaša na 2. in 3. poglavje, podpoglavje 9.3 in kazalo navedenih poglavij Idejne Rešitve), 1.10.2., 1.10.3., 1.10.4., 1.12. (v delu, ki se nanaša na pogodbene stranke Konzorcijske pogodbe, prvi in tretji odstavek 3. člena, drugi do sedmi odstavek 4. člena, 5. člen, datum in podpis) izreka izpodbijane odločbe pa delno utemeljena, zato je IP v teh delih izpodbijano odločbo organa odpravil na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP in odločil tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Odločitev organa je bila v delu, ki se nanaša na točke 1.3. (v delu, ki se nanaša na 5. vrstici stolpcev Postavka ponudbe (vzpostavitev BiS) in Postavka ponudbe (vzdrževanje BiS) in na 3. vrstico stolpca Rekapitulacija), 1.4.1., 1.4.2. (v delu, ki se nanaša na poglavja 1, 4-8, podpoglavja 9.1. 9.2. in poglavja 10-13 in kazalo navedenih poglavij Idejne rešitve), 1.6., 1.12. (razen v delu, v katerem je dolžan organ skladno s 1.7. tč. izreka te odločbe prosilcu posredovati informacije), 1.13., 5., 6., 7., 8., 9., 10.1.4., 10.2., 12., 13., 14., 15., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23. in 24. izpodbijane odločbe pravilna in zakonita, oz. mestoma zakonita, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, kar je IP odpravil s predmetno odločbo, pritožba prosilca pa je v teh delih neutemeljena, zato jo je IP zavrnil, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

[1] Slovar slovenskega knjižnega jezika: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=specifikacija.

[2] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti je javno dostopno na spletnih straneh Državnega zbora.