prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval tudi škodni test, ki ga je uradna oseba organa izvedla v okviru presoje obstoja izjeme notranjega delovanja organa, znotraj točno določene odločbe. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, z odločbo, v okviru katere je bil izveden škodni test, pa prosilec že razpolaga. V pritožbenem postopku je IP sledil odločitvi organa in pritožbo, kot neutemeljeno, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-209/2021/4

Datum: 10. 8. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 8. 6. 2021, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-32/2021/12 z dne 4. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 8. 6. 2021 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policija, št. št. 090-32/2021/12 z dne 4. 6. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Organ je dne 14. 5. 2021 prejel pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-32/2021/9 z dne 20. 4. 2021, v okviru katere je prosilec želel prejeti še škodni test, ki ga je uradna oseba organa izvedla v okviru presoje obstoja izjeme notranjega delovanja organa in na katerega se sklicuje v prej omenjeni odločbi.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-32/2021/12 z dne 4. 6. 2021, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, ker z zahtevnim škodnim testom ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je pri odločanju o konkretni zadevi opravil škodni test v obliki razmisleka oz. presoje organa glede na ugotovljeno dejansko stanje oz. zahtevane podatke, in sicer v okviru odločbe št. 090-32/2021/4.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 8. 6. 2021 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Dodatno prosilec izraža tudi nestrinjanje z odločitvijo organa v odločbi št. 090-32/2021/3 z dne 10. 3. 2021 in št. 090-32/2021/9 z dne 20. 4. 2021.

IP je dne 17. 6. 2021 prejel dopis organa št. 090-32/2021/15 z dne 18. 6. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Dne 20. 7. 2021 je organ IP posredoval dopis št. 090-32/2021/18 z dne 20. 7. 2021, v katerem je pojasnil, da je v odločbi št. 090-32/2021/12 z dne 4. 6. 2021 prišlo do napake v obrazložitvi odločbe, in sicer je napačno zavedena zaporedna št. odločbe, v okviru katere je organ izvedel zahtevani škodni test. Pravilna št. odločbe je tako št. 090-32/2021/9 in ne št. 090-32/2021/4, kot je to navedeno v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Navedeno izhaja tudi iz popisa zadeve št. 090-32/2021, ki je priloga dopisu.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Prosilec je v pritožbi oporekal odločitvi organa v delu, ki se nanaša na pridobitev škodnega testa, ki ga je organ izvedel v okviru presoje obstoja izjeme notranjega delovanja organa (11. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) in na katerega se sklicuje v odločbi št. 090-32/2021/9 z dne 20. 4. 2021. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali organ razpolaga s škodnim testom izven odločbe št. 090-32/2021/9 z dne 20. 4. 2021.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanim dokumentom (škodnim testom), vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Kot je pojasnil organ v izpodbijani odločbi, organ ne razpolaga z zahtevanim škodnim testom izven odločbe št. 090-32/2021/9 z dne 20. 4. 2021. Pri odločanju o zahtevi prosilca je namreč organ opravil škodni test v obliki razmisleka oz. presoje glede na ugotovljeno dejansko stanje oz. zahtevane podatke, v okviru oz. znotraj odločbe št. 090-32/2021/9 z dne 20. 4. 2021, s katero pa prosilec nedvomno že razpolaga.

V tem delu IP dodaja, da je pravilna št. odločbe, v okviru katere je organ opravil škodni test v obliki razmisleka oz. presoje, št. 090-32/2021/9 in ne št. 090-32/2021/4, kot to zmotno navaja organ v izpodbijani odločbi. Na napako v obrazložitvi izpodbijane odločbe je opozoril tudi organ, in sicer v dopisu št. 090-32/2021/18 z dne 20. 7. 2021, kateremu je priložil tudi popis zadeve št. 090-32/2021, ki izkazuje, da je pod št. 090-32/2021/4 zaveden dopis prosilca in ne odločba organa, v okviru oz. znotraj katere je bil izveden zahtevani škodni test. Tudi iz same zahteve prosilca nedvomno izhaja, da se ta nanaša na škodni test, ki ga je organ izvedel v okviru presoje obstoja izjeme notranjega delovanja organa znotraj odločbe št. 090-32/2021/9 z dne 20. 4. 2021.

IP dodatno pojasnjuje, da izvedba škodnega testa po 2. odstavku 6. člena ZDIJZ ni samostojen dokument, kot si to zmotno razlaga oz. predstavlja prosilec, temveč je vezan na ugotovljeno dejansko stanje in tako predstavlja meritorni oz. vsebinski razmislek organov, ki je del pravne presoje, v konkretnem primeru znotraj odločbe št. 090-32/2021/9 z dne 20. 4. 2021, s katero je organ zatrjeval obstoj izjeme po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in s katero je bil prosilec nedvomno že seznanjen, saj je zoper njo vložil pritožbo, v okviru katere je zahteval še predmetni škodni test. Iz veljavne zakonodaje ni niti obvezno določeno niti predvideno, da bi se škodni test moral pripravljati pisno ter samostojno, niti IP ni poznana tovrstna praksa postopanja pri drugih organih. Iz tega razloga ni niti logično niti pričakovano, da bi obstajal škodni test izven odločbe št. 090-32/2021/9 z dne 20. 4. 2021, s katero se je ugotavljal in presojal dostop do točno določenega dokumenta, kot informacije javnega značaja. Glede na navedeno IP nima utemeljenega razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da z zahtevanim dokumentom, izven odločbe št. 090-32/2021/9 z dne 20. 4. 2021, ne razpolaga.

IP ob tem še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-32/2021/12  z dne 4. 6. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede pritožbenih navedb prosilca, iz katerih izhaja nestrinjanje prosilca s samo vsebino oz. odločitvijo organa v odločbi št. 090-32/2021/3 z dne 10. 3. 2021 in odločbi št. 090-32/2021/9 z dne 20. 4. 2021 pa IP pojasnjuje, da je prosilec zoper omenjeni odločbi že vložil pritožbi, o katerih je IP že odločil, in sicer z odločbo št. 090-98/2021/2 z dne 7. 4. 2021 in odločbo št. 090-167/2021/2 z dne 11. 6. 2021, obe pa sta bili prosilcu tudi že vročeni.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka