prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Organ je zahtevi prosilke delno ugodil in ji posredoval zahtevan zapisnik, s prekritimi osebnimi podatki, čemur je prosilka v pritožbi oporekala. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na zahtevanem dokumentu prekril tudi ime in priimek zakonite zastopnice podjetja, pri čemer je IP z vpogledom v Poslovni register Slovenije ugotovil, da gre v konkretnem primeru za zakonitega zastopnika družbe, katerega ime in priimek ne predstavlja varovanega osebnega podatka in je kot tak prosto dostopen javnosti. Za vse ostale podatke (fizičnih) oseb, navedenih na dotičnem dokumentu, je IP ugotovil, da gre za t.i. varovane osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ in je organ ravnal pravilno, ko je te na zahtevanem dokumentu prekril. Iz ugotovljenega je IP tako pritožbi prosilke delno ugodil in organu prve stopnje naložil, naj prosilki zahtevani dokument posreduje na način, da bo na njem razviden tudi ime in priimek zakonite zastopnice dotičnega podjetja.

ODLOČBA:

Številka: 090-208/2021/4

Datum: 20. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad.: prosilka), z dne 2. 6. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nad.: organ), št. 090-46/2021-2 z dne 28. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 2. 6. 2021 se delno ugodi in se odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-46/2021-2 z dne 28. 5. 2021, odpravi v delu, ki se nanaša na ime in priimek zakonite zastopnice družbe ….. ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki posredovati fotokopijo zapisnika, št. 06122-474/2021-8 z dne 23. 4. 2021, na način, da bo na prvi (druga alineja pod »prisotni«) in tretji (drugi odstavek, druga vrstica) strani razviden tudi ime in priimek zakonite zastopnice družbe ….

1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 3. 5. 2021 na organ vložila zahtevo za posredovanje zapisnika o vstopu in ogledu njenih prostorov na naslovu …., …., z dne 23. 4. 2021, okoli 10.30 ure.

Organ je z odločbo št. 090-46/2021-2 z dne 28. 5. 2021 zahtevi prosilke delno ugodil in ji posredoval zapisnik št. 06122-474/2021-8 z dne 23. 4. 2021, skupaj s prilogami, s prekritimi osebnimi podatki.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 2. 6. 2021 vložila pritožbo, v kateri oporeka prekritju imen in priimkov prisotnih oseb, ki so navedene na zapisniku št. 06122-474/2021-8 z dne 23. 4. 2021. Iz dodatnih navedb prosilke izhaja, da se ne strinja s samo vsebino zapisnika, prav tako v zapisniku ni izkazan položaj vseh prisotnih posameznikov. Prosilka predlaga, da se odločba organa odpravi in razveljavi, ter da se pritožba zoper zapisnik sprejme, potrdi, obravnava ter v ponovljenem postopku ugotovi pravo in dejansko stanje tako, da se ugotovi, da investitorka za posege v skupne in svoje dele prostora nima gradbenega in uporabnega dovoljena za strojne instalacije. Prav tako naj se lokalu prepove obratovanje, dokler se ne izvede pregled ter meritev strojnih instalacij in klor šok na vodovodnem sistemu.

IP je dne 16. 6. 2021 prejel dopis organa št. 090-46/2021-4 z dne 14. 6. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu je organ priložil zapisnik št. 06122-474/2021-8 z dne 23. 4. 2021, v anonimizirani obliki.

Dne 22. 6. 2021 je organ IP, po elektronski pošti, posredoval še zapisnik št. 06122-474/2021-8 z dne 23. 4. 2021 v neanonimizirani obliki.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ker je organ prosilki do zahtevanega dokumenta (zapisnik št. 06122-474/2021-8 z dne 23. 4. 2021) omogočil delni dostop, pri tem pa se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov (3. odstavek 1. točke 6. člena ZDIJZ), čemur prosilka oporeka, je IP v pritožbenem postopku uvodoma ugotavljal, ali se je organ upravičeno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in pravilno uporabil t.i. institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ pa sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Pri pregledu oz. primerjavi zahtevanega dokumenta (zapisnik št. 06122-474/2021-8 z dne 23. 4. 2021) v anonimizirani in neanonimiziranega obliki je IP ugotovil, da je organ na prvi in tretji strani dokumenta prekril tudi ime in priimek zakonite zastopnice družbe ….., pri čemer je IP z vpogledom v Poslovni register Slovenije ugotovil, da gre v konkretnem primeru za zakonitega zastopnika družbe, katerega ime in priimek ne predstavlja varovanega osebnega podatka in je kot tak prosto dostopen javnosti. Skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS), Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Ur. l. RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 – UPB, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov namreč ni mogoče šteti imena in priimka družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen.

Za vse ostale podatke prisotnih (fizičnih) oseb, navedenih na dotičnem zapisniku, je IP ugotovil, da gre za t.i. varovane osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ) in posledično ti podatki niso prosto dostopni javnosti. V tem delu je organ tako pri dostopu do zahtevanega dokumenta ravnal v skladu z določbami ZDIJZ in iz zahtevanega dokumenta te podatke pravilno izločil, saj gre, kot že navedeno, za t.i. varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopni javnosti.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, pritožbi prosilke zoper odločbo št. 090-46/2021-2 z dne 28. 5. 2021, v delu, ki se nanaša na ime in priimek zakonite zastopnice družbe ….., ugodil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilke, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V tem delu IP še pojasnjuje, da se v pritožbenem postopku ni opredelil do vsebinskih pripomb prosilke na prejeto dokumentacijo, ki jih je prosilka podala v pritožbi zoper izpodbijano določbo, saj so te navedbe/pripombe za sam postopek po ZDIJZ irelevantne oz. njihova presoja ni v pristojnosti IP. V postopku po ZDIJZ je namreč relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, nikakor pa ni v pristojnosti IP vsebinsko presojanje dokumentov, torej ali (in zakaj) določena dokumentacija vsebuje napake/nepravilnosti, ali so bile v posameznem postopku narejene napake, ali je bilo na inšpekcijskem pregledu ugotovljeno pravilno dejansko stanje ipd.. Ta problematika je namreč v pristojnosti drugih organov in ne IP.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka