prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval zapisnik inšpektorata, v katerem so bile ugotovljene nepravilnosti pri namenski porabi javnih sredstev in sum dvojnega financiranja določene organizacije. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj je po opravljenih poizvedbah ugotovil, da gre za dokument, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona oz. v zvezi z njim in bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi predkazenskega postopka. Ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja za obstoj zatrjevane izjeme, je IP pritrdil stališču organa, da v obravnavani zadevi obstoji izjema varstva kazenskega postopka, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-201/2021/2

Datum: 15. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …, Stegne 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 6. 2021, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0900-22/2021-7 33011 z dne 2. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne z dne 8. 6. 2021 zoper odločbo organa št. 0900-22/2021-7 33011 z dne 2. 6. 2021 se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je 19. 5. 2021 na organ naslovil zahtevo, v kateri je navedel, da je Inšpektorat RS za šolstvo in šport (v nadaljevanju: IRSŠŠ) v sklopu inšpekcijskega nadzora … ugotovil nepravilnosti pri namenski porabi javnih sredstev in sum dvojnega financiranja, o čemer je dne 17. 5. 2021 izdal zapisnik. O tem naj bi seznanil tudi organ. Prosilec želi, da mu organ posreduje celotni zapisnik oz. celotno ugotovitev inšpekcijskega nadzora v omenjeni zadevi.

Po prejemu prosilčeve zahteve, je organ dne 28. 5. 2021 in 31. 5. 2021 pri Policijski upravi Ljubljana, Finančni upravi RS in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport opravil poizvedbe, ali bi razkritje zahtevanega dokumenta škodovalo morebitni izvedbi njihovega postopka.

Policijska uprava Ljubljana je v odgovoru z dne 1. 6. 2021 navedla, da je v predmetni zadevi odprt predkazenski postopek, ki je v aktivni obravnavi in trenutno še ni predviden zaključek postopka. V zadevi aktivno poteka zbiranje obvestil in dokumentacije od fizičnih oseb in državnih organov. Medijsko ali drugačno razkritje do sedaj zbranih podatkov, bi zaradi kontaminiranja oseb lahko negativno vplivalo na vsebino obvestil, ki se bodo zbrala v naslednjih fazah in morebiti celo na dokumentacijo, ki se bo pridobivala. Ker gre za aktivnosti, ki jih kasneje ne bi bilo mogoče ponoviti, menijo, da bi razkritje negativno vplivalo na predkazenski postopek in kasnejši kazenski postopek.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pojasnilo, da je inšpekcijski postopek vodil IRSŠŠ, ministrstvo pa o kazenskih ali predkazenskih postopkih ne odločba. Na ministrstvu se je vodil samo razpisni postopek za sofinanciranje, ki je sedaj že zaključen.

Organ je dne 2. 6. 2021 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V postopku je ugotovil, da se zahteva nanaša na Zapisnik o izrednem inšpekcijskem nadzoru št. 0618-50/2020-8 z dne 17. 5. 2021, ki ga je izdal IRSŠŠ (v nadaljevanju: Zapisnik). Zavrnitev dostopa je organ utemeljil z obstojem izjeme varstva (pred)kazenskega postopka po 6. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je skladno s 13. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba) pridobil mnenje Policijske uprave Ljubljana. Glede na odgovor PU Ljubljana po mnenju organa ni sporno, da je predkazenski postopek v zvezi z zahtevanim dokumentom v teku. Prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tako izpolnjen - postopek, na katerega se nanaša zahtevani dokument, je (še) v teku. Po oceni organa prav tako ni razloga, da ne bi sledil obrazloženemu mnenju PU Ljubljana, ki ocenjuje, da bi razkritje Zapisnika škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka, zato je po mnenju organa izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6, člena ZDIJZ. Dejstvo je, da je za potek kazenskega pregona včasih nujno, da se določeni dokazi v začetnih fazah postopka ohranijo v tajnosti, To velja predvsem za fazo predkazenskega postopka. Tudi upravno sodišče je v preteklosti že potrdilo možnost, da se izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDUZ uporabi v primerih, kjer bi bila z razkritjem preiskovalnih dejanj, ki so v teku oz. njihovo podrobno obrazložitvijo ugotovljena njihova ciljna usmerjenost, kar bi posledično lahko privedlo celo do uničenja posameznih dokazov, potrebnih za nadaljnji kazenski postopek (npr. sodba št. I U 236/2016-37 z dne 15. 10. 2018, tč. 16 obrazložitve). Organ se strinja tudi s stališčem IP, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek nemoteno poteka do konca ter da se ugotovi, katera kazniva dejanja so bila storjena in kdo jih je storil, ter da pristojni organi poskrbijo, da bodo zoper storilce sproženi nadaljnji postopki (npr. odločba IP, št. 090-55/2021 z dne 12. 3. 2021). Prav tako je Upravno sodišče RS potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba, št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, tč. 52. obrazložitve). Pri razkrivanju informacij, povezanih s (pred)kazenskim postopkom, prav tako ne gre prezreti, da se tudi pregon storilcev kaznivih dejanj izvaja v javnem interesu, saj imajo posamezniki legitimen interes po zagotavljanju varnosti. Zagotavljanje varnosti in uspešen pregon pa se največkrat lahko zagotovita z nerazkrivanjem informacij (in ne z razkrivanjem). Pregon storilcev kaznivih dejanj je torej nedvomno v javnem interesu, razkritje zahtevanih informacij v tem času pa bi lahko povzročilo takšno škodo postopku kazenskega pregona, da bi bilo razkritje zahtevanih informacij celo v nasprotju z interesom javnosti. Organ je hkrati ugotovil, da ne gre za absolutno javne podatke o porabi javnih sredstev po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj se ti podatki med drugim ne nanašajo na podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njihovo razkritje škodovalo njihovi izvedbi. Že zakonodajalec je uporabo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki se nanaša na absolutno javnost podatkov o porabi javnih sredstev, torej izključil v primerih, ko gre za izjemo varstva (pred)kazenskega postopka. Ker sta izpolnjena oba kriterija, je organ dostop do Zapisnika, na podlagi 6.tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil.

Po izdaji odločbe je organ prejel še dopis IRSŠŠ, ki je izpostavil, da je dokument treba zavrniti tudi zaradi varovanja tajnosti vira prijave in zaradi varovanja osebnih podatkov.

Prosilec je zoper odločbo organa dne 8. 6. 2021 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da ugotovitve inšpekcijskega nadzora nikakor ne morejo vplivati na potek nadaljnje preiskave, ki jo vodi Policijska uprava Ljubljana. O ugotovitvah inšpekcijskega nadzora je po neuradnih informacijah prosilca že obveščena … in pritožnik. Prosilec opozarja, da KPK ni organ pregona in ne izvaja kazenskega pregona, zato gre po mnenju prosilca izključno za prikrivanje vsebine inšpekcijskega nadzora javnosti. Organ se namreč v zavrnitvi sklicuje na nekaj, kar ni v njegovi pristojnosti.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 0900-22/2021/12 33011 z dne 9. 6. 2021. Organ je ob odstopu pritožbe IP poslal tudi presojani Zapisnik.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec je odločbo organa izpodbijal v celoti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da je med prosilcem in organom sporno, ali predstavlja Zapisnik prosto dostopno informacijo javnega značaja, oz. ali je podana izjema varstva (pred)kazenskega postopka, na podlagi katere lahko organ zahtevo prosilca zavrne. IP je zato v nadaljevanju postopka presojal, ali je za zavrnitev dostopa do Zapisnika podana izjema  varstva (pred)kazenskega postopka.

Šesta točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP). Za uveljavitev te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:

1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.

V primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, je skladno s 13. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba) treba pridobiti mnenje organa, ki v tem času odloča v postopku. Zato je organ postopal pravilno, ko je pozval Policijsko upravo Ljubljana, da sporoči, ali bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo morebitni izvedbi postopka, saj je bil seznanjen, da s predmetnim zapisnikom razpolaga tudi Policijska uprava Ljubljana. Policijska uprava Ljubljana je v citiranem dopisu ustrezno pojasnila, da je predkazenski postopek še v teku (s čimer je izpolnjen prvi pogoj predmetne izjeme) in izkazala tudi, da bi razkritje dokumentov v fazi predkazenskega postopka lahko škodovalo oz. negativno vplivalo na sam potek predkazenskega in kazenskega postopka (s čimer so izkazali tudi nastanek škodljivih posledic za sam postopek in s tem tudi drugi pogoj za obstoj predmetne izjeme).

IP se ne strinja s pritožbeno navedbo, da ugotovitve inšpekcijskega nadzora ne morejo vplivati na potek nadaljnje preiskave, saj prosilec slednjega ni z ničemer utemeljil ali obrazložil, zgolj pavšalna navedba, ki temelji na neuradnih informacijah prosilca, da z dokumentom že razpolaga inšpekcijski zavezanec, pa ne zadostuje za to, da bi prosilec izkazal, da predkazenski postopek z razkritjem dokumentov ne bi utrpel škode. Glede na to, da sta tako Policijska uprava Ljubljana, kot tudi organ, ustrezno pojasnila in izkazala obstoj obeh pogojev za obstoj izjeme po 6. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se v izogib ponavljanju IP sklicuje na razloge, ki jih je v izpodbijani odločbi povzel že sam organ, saj se je organ pri utemeljitvi obstoja navedene izjeme skliceval na relevantne odločbe IP, kot tudi na relevantno sodno prakso glede obstoja izjeme varstva (pred)kazenskega postopka.

Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da se organ pri zavrnitvi sklicuje na nekaj, kar ni v njegovi pristojnosti, saj KPK ni organ pregona in ne izvaja kazenskega pregona. IP pojasnjuje, da izjema iz 6. tč. prvega odstavka 6. člena ni izjema, na katero bi se lahko skliceval samo organ, ki vodi kazenski pregon, temveč je navedeno izjemo dolžan upoštevati vsak organ, ki odloča o dostopu do dokumenta, katerega razkritje bi lahko škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka. Uredba vsak organ zavezuje, da pred odločitvijo o dostopu do dokumenta, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, pridobi obrazloženo mnenje organa, ki vodi predkazenski oz. kazenski postopek, kar je organ v konkretnem primeru tudi storil. Dejstvo je namreč, da z nekaterimi dokumenti, ki bi lahko škodljivo vplivali na izvedbo (pred)kazenskega postopka, razpolagajo tudi drugi organi, ki kazenskega postopka ne vodijo, zato morajo imeti tudi drugi organi možnost dostop do navedenega dokumenta zavrniti na podlagi 6. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če so predhodno pridobili obrazloženo mnenje organa, ki odloča v (pred)kazenskem postopku.

Ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja za obstoj zatrjevane izjeme, je IP pritrdil stališču organa, da v obravnavani zadevi obstoji izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka