prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval popise vseh postopkov, ki jih je organ vodil zoper konkretno osnovno šolo v obdobju zadnjih treh let in vse informacije iz konkretnega postopka. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu poslal popise spisovnih zadev v celoti, dokumente iz postopka pa v anonimizirani obliki zaradi podane izjeme tajnosti vira prijave in varstva osebnih podatkov. Prosilec se je pritožil, saj je bil mnenja, da mu organ ni poslal vseh zahtevanih dokumentov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente (vezane na zahtevo prosilca) s katerimi razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-84/2021/3

Datum: 28. 4. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 5. 3. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport, Linhartova 7 a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-6-2021/2 z dne 3. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 5. 3. 2021 zoper odločbo organa št. 090-6-2021/2 z dne 3. 3. 2021 se

      zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 8. 2. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval popise spisov vseh postopkov, ki jih je organ vodil v povezavi z Osnovno šolo …, v obdobju od 1. 1. 2018 do 8. 2. 2021, in za vse informacije iz postopka št. …. Dokumente je zahteval v elektronski obliki, brez morebitnih varovanih osebnih podatkov in drugih izjem po ZDIJZ.

Organ je dne 3. 3. 2021 izdal odločbo, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil tako, da je zaradi varovanja tajnosti vira prijave in zaradi varstva osebnih podatkov izločil osebne podatke o klicatelju v uradnem zaznamku … z dne 5. 8. 2019 in elektronske naslove fizičnih oseb v celotnem postopku .., osebno zaznavo ravnatelja v besedilu izjave ravnatelja, naslove prebivališč učiteljev v podanih pisnih izjavah in vse podatke navedene pod RRN povezovalna referenca, referenčna oznaka BS, banka upravičenca, upravičenca in namen plačila v prilogah Potrdilo o bremenitvi podračuna. V obrazložitvi je organ navedel, da z dokumenti razpolaga, popise spisovnih zadev je prosilcu posredoval v celoti, del dokumentacije postopka št. … pa v anonimizirani obliki zaradi podane izjeme tajnosti vira prijave in varstva osebnih podatkov.

Prosilec je dne 5. 3. 2021 podal pritožbo zoper navedeno odločbo, saj meni, da mu organ ni poslal vseh zahtevanih popisov spisov. Prosil je, da organ ponovno in natančno preveri, ali je v zahtevanem obdobju izvajal samo postopke št. …, …, …, …, …, …, …, … in ….

Po prejemu pritožbe je organ dne 8. 3. 2021 prosilcu pojasnil, da mu je posredoval popise spisov, kjer so bili izvedeni inšpekcijski postopki. Prosilca je pozval, da konkretizira dokumente (oz. da jih opiše), ki mu jih po njegovem mnenju organ ni poslal. Prosilec je istega dne odgovoril, da iz informacij, ki izhajajo iz omenjene šole, naj bi organ v zahtevanem obdobju izvajal še več inšpekcijskih postopkov. Sam natančnejših podatkov o njih nima, domneva pa, da z njimi razpolaga organ in da jih bo lahko poiskal.

Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-6/2020/6 z dne 10. 3. 2021. Ob odstopu je pojasnil, da je pritožba pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Na podlagi zahteve so prosilcu posredovali vse popise spisov, kjer je organ opravil inšpekcijski nadzor, kar pomeni, da se je ugotavljalo domnevno kršenje zakonodaje s strani zavezanca za nadzor v inšpekcijskem postopku. Podatke so iskali v stari aplikaciji na način, da so pregledali dokumente postopkov in v primeru izdanega zapisnika ali sklepa o ustavitvi (v tem primeru namreč govorimo o izvedenem inšpekcijskem postopku), prosilcu posredovali izpis. V novi aplikaciji je potekalo iskanje na podlagi šifre postopka 0613, ki se nanaša na inšpekcijske postopke. Po prejemu pritožbe je organ prosilcu pojasnil, da mu je posredoval vse popise spisov in prosilca pozval, da konkretizira dokumente, ki jih po njegovem mnenju ni prejel. Prosilec je odgovoril, da po informacijah iz šole, naj bi inšpektorat izvajal še več inšpekcijskih postopkov. Organ je pojasnil, da predvideva, da inšpekcijskih nadzorov v šoli ne opravlja zgolj IRSŠŠ.

Prosilec je IP dne 12. 3. 2021 obvestil, da želi, da se mu odločba, skladno z Odlokom o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19, pošlje na elektronski naslov.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da se prosilec v svoji pritožbi ni pritožil glede delne zavrnitve dostopa do dokumentacije, o kateri je organ odločil z navedeno odločbo. Prosilec organu očita to, da mu ni posredoval vseh dokumentov. Odločitev organa, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, je posledično postala dokončna in pravnomočna in je IP presojal zgolj to, ali bi organ moral prosilcu posredovati še dodatne dokumente.

Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da je ta opravil ustrezne poizvedbe v starem in novem informacijskem sistemu, v katerem vodi dokumentarno gradivo ter da je prosilcu posredoval informacije glede vseh najdenih postopkov. Organ je namreč natančno pojasnil način iskanja dokumentarnega gradiva in IP tudi predložil vso relevantno dokumentacijo. Organ je pojasnil še, da informacijski sistem ponudi tudi enote vrtca, kar pa prosilcu niso posredovali, pri čemer IP ugotavlja, da se je zahteva prosilca nanašala zgolj na osnovno šolo, ne pa tudi na vrtec. Iz celotne pritožbene zadeve posledično ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z dodatnimi dokumenti, ki jih prosilcu ne bi želel posredovati. Ravno nasprotno, organ je po prejemu pritožbe prosilca dodatno pozval, da konkretizira in opiše dokumente, ki naj jih ne bi prejel, z namenom, da identificira dodatne dokumente, ki jih prosilec morda išče. Prosilec je zgolj pavšalno navedel, da naj bi bilo po informacijah s strani šole teh nadzorov več, konkretnih informacij o njih pa prosilec nima. Organ vztraja pri tem, da je prosilcu posredoval vse dokumente, morebitni dodatni nadzori pa so se lahko opravili tudi s strani katerega od drugih inšpektoratov.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da dodatni dokumenti pri organu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Odločba se prosilcu na njegovo zahtevo vroči v njegov elektronski predal v skladu s 7. členom Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v upravnih zadevah (Uradni list RS, št. 183/2020) in sedmo alinejo tretjega odstavka ter četrtim odstavkom 306.a člena ZUP.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka