prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje kakršnegakoli uradnega dokumenta v zvezi s 23. ovadbami zoper inšpektorja organa.  Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.  

ODLOČBA:

Številka: 090-70/2021/4

Datum: 22. 3. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 2. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-49 z dne 19. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 25. 2. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-1/2021-49 z dne 19. 2. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 21. 1. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje kakršnegakoli uradnega dokumenta v zvezi s 23. ovadbami zoper inšpektorja organa, kot je to izpostavil glavni inšpektor organa, v oddaji Ekstravisor, dne 17. 12. 2020.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-1/2021-49 z dne 19. 2. 2021. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je podobno zahtevo prosilec že poslal dne 18. 12. 2020, in sicer je želel prejeti fotokopije 23. ovadb zoper inšpektorja organa, kot je to izpostavil glavni inšpektor organa v oddaji Ekstravisor, dne 17. 12. 2020. Organ je zahtevo prosilca, z dne 18. 12. 2020, zavrnil z odločbo št. 090-36/2019-195 z dne 19. 1. 2021, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Navedeno odločbo je potrdil tudi IP z odločbo št. 090-27/2021/2 z dne 11. 2. 2021. Ker je prosilec poslal novo zahtevo z zelo podobno vsebino, ki se nanaša na isto dejansko stanje (ni zadev v zvezi s kazenskimi ovadbami zoper inšpektorja, posledično ni dokumentov), organ v evidenci za beleženje dokumentarnega gradiva INSPIS ni ponovno preverjal, ali obstajajo dokumenti, ki jih prosilec želi prejeti z zahtevo z dne 21. 1. 2021. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena, v povezavi z 2. odstavkom 22. člena ZDIJZ, zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Dne 25. 2. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-1/2021-49 z dne 19. 2. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je povzel odločitev organa in navedel, da sta vsebini njegovih zahtev diametralno različni, saj je z zahtevo z dne 18. 12. 2020 zahteval fotokopije 23. ovadb zoper inšpektorja organa, z zahtevo z dne 21. 1. 2021 pa je zahteval kakršnikoli uradni dokument, v zvezi s predmetnimi 23. ovadbami zoper inšpektorja organa, kot je to javno izpostavil glavni inšpektor organa, v oddaji Ekstravisor. Prosilec meni, da uradna oseba na tako izpostavljenem delovnem mestu ni javno izpostavila tovrsten podatek na bazi vaške čenče »rekla-kazala«. Prosilec je izrazil svoje mnenje o organu.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-1/2021-55 z dne 1. 3. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-1/2021-55 z dne 1. 3. 2021 je organ ponovno navedel, da je prosilec dne 18. 12. 2020 vložil vsebinsko podobno zahtevo, o kateri je organ že odločil z odločbo št. 090-36/2019-195 z dne 19. 1. 2021, katero pa je potrdil tudi IP z odločbo št. 090-27/2021/2 z dne 11. 2. 2021. Navedeni odločbi je organ priložil spisovni dokumentaciji.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-70/2021/2 z dne 4. 3. 2021. Na podlagi telefonskega razgovora je organ ponovno preveril morebitni obstoj kakršnegakoli uradnega dokumenta v zvezi s 23. ovadbami zoper inšpektorja organa, kot je to izpostavil glavni inšpektor organa, v oddaji Ekstravisor, dne 17. 12. 2020 in na kakšen način se je glavni inšpektor seznanil s predmetno zadevo. Odgovor organa je IP prejel dne 4. 3. 2021, v katerem je pojasnil, da je glavni inšpektor organa informacijo o 23. ovadbah zoper inšpektorja dobil med pogovorom z dotičnim inšpektorjem in da v zvezi z zahtevo prosilca pri organu ne obstajajo nobeni dokumenti.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga s kakršnimkoli uradnim dokumentom v zvezi s 23. ovadbami zoper inšpektorja organa, kot je to izpostavil glavni inšpektor organa, v oddaji Ekstravisor, dne 17. 12. 2020.  

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 4. 3. 2021, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal z nobenim uradnim dokumentom, v zvezi s 23. ovadbami zoper inšpektorja organa, kot je to izpostavil glavni inšpektor organa, v oddaji Ekstravisor, dne 17. 12. 2020.  Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti (organ ni preveril obstoja zahtevanih dokumentov z dne 22. 1. 2021, temveč je izhajal iz ugotovitvenega stanja z dne 19. 1. 2021), da pa te niso bistvene, ker na ugotovljeno dejansko stanje niso vplivale. Organ namreč prosilcu informacij, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Posledično je IP pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka