prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov, ki se nanašajo na točno določenega posameznika, ki je že bil poimensko javno objavljen v medijih. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na 3. in 6. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov (prosilec je zahteval podatke za točno določena posameznika), zato je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno zavrnil. Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatki), drugih morebitnih izjem v pritožbenem postopku ni preizkušal, niti s strani organa zatrjevane izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

ODLOČBA:

Številka: 090-199/2021/2

Datum: 12. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nad. IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 21. 5. 2021, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-73/2021/8 (20-05) z dne 20. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 21. 5. 2021 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policija, št. 090-73/2021/8 (20-05) z dne 20. 5. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 23. 4. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri uvodoma navaja javno objavljen zapis: »To sicer ni prvi primer groženj predsedniku vlade ali njegovi družini. Vstajnik ….. je lani na protestih v Ljubljani kričal »Janšo treba takoj ubiti« in «ubij Janšo«. Posredovala je policija«. Prosilec prosi za fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidno ukrepanje zoper imenovanega vstajnika.

Z dopisom št. 090-73/2021/4 (20-05) z dne 6. 5. 2021, je organ pozval Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani k opredelitvi do zahtevnih dokumentov.

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je na poziv organa odgovoril z dopisom št. Tu 9-5/9/2021/KB/KP z dne 11. 5. 2021, v katerem je navedlo, da prosilec zahteva fotokopijo dokumentacije, ki je del tožilskega in sedaj tudi sodnega spisa, pravne podlage za odločanje o vlogi prosilca pa ne predstavljajo več določbe ZDIJZ, temveč določbe ZKP, konkretneje 128. člen ZKP. Ob dejstvu, da je bil v zadevi, na katero se nanaša zahteva prosilca, na Okrajno sodišče v Ljubljani vložen obtožni predlog, je za odločitev o zahtevi prosilca pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Z dopisom št. 090-73/2021/6 (20-05) z dne 13. 5. 2021 je organ k opredelitvi do zahtevnih dokumentov pozval Okrajno sodišče v Ljubljani.

Okrajno sodišče v Ljubljani je na poziv organa odgovoril z dopisom št. Su 185/2021 z dne 18. 5. 2021, v katerem je navedlo, da zahtevana dokumentacija predstavlja informacije glede kazenskega pregona in se nahaja v kazenskem spisu, opr. št. III K 38185/2020, osnovanem po obtožnem predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Glede na sodbo Vrhovnega sodišča, št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, lahko sodbe in ostalo spisno dokumentacijo pridobijo le osebe, ki izkazujejo upravičen interes s področno procesno zakonodajo. Seznanitev širšega kroga oseb, onkraj omejitev 128. člena ZKP, s podatki kazenskega spisa, ki vsebuje tudi kazensko ovadbo oz. informacije, zbrane v predkazenskem postopku, pomeni škodo za izvedbo kazenskega postopka, saj se s tem osebe, ki so ali bi lahko bile priče v kazenskem postopku ali pa povezane z izvedbo drugih dokazov, seznanijo z vsebinami, ki bi lahko vplivale na potek in izvedbo kazenskega postopka ali pa celo na podlagi pridobljenih informacij določeno gradivo, ki se šele tekom dokaznega postopka lahko izkaže za potrebno, skrijejo ali uničijo. Ob upoštevanju navedenega bi razkritje zaprošene dokumentacije, ki je bila sestavljena zaradi kazenskega pregona, škodovalo izvedbi kazenskega postopka, kar predstavlja razlog za zavrnitev zahteve po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Organ je o zahtevi prosilca nato odločil z odločbo št. 090-73/2021/8 (20-05) z dne 20. 5. 2021, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, s sklicevanjem na 3. in 6. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel:

• zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke (ime in priimek, naslov prebivališča, rojstni podatki itd.), za razkritje katerih ne obstaja zakonska podlaga;
• kumulativno sta izpolnjena oba pogoja, ki omogočata uporabo izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prvi pogoj je izpolnjen, saj se zahteva nanaša na dokumente v zvezi s kazenskim postopkom, ki je v obravnavi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, pri izvedbi škodnega testa pa je potrebno slediti mnenju sodišča, ki je podano v dopisu št. Su 185/2021 z dne 18. 5. 2021.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 21. 5. 2021 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilec je mnenja, da je ponižujoča trditev organa, da v iskanju informacije javnega značaja ni moč zagotoviti anonimnosti predmetnemu levičarskemu skotu, ki je bil predhodno že obravnavan preko javnih medijev. Pritožbi je prosilec priložil javne objave, kjer je posameznik poimensko večkrat naveden.

IP je dne 9. 6. 2021 prejel dopis organa št. 090-73/2021/10 (20-05) z dne 7. 6. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa zahteval posredovanje dokumenta, ki se nanaša na točno določenega posameznika.

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014).

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilec zahteval dokumente, ki se nanašajo na točno določenega posameznika, za katerega ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanih dokumentov potrebno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov - 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval dokumente, ki se nanašajo na točno določeno fizično oseb, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da je bil imenovani javno razkrit že preko medijev, pa IP pojasnjuje, da dejstvo, da so določeni osebni podatki posameznika že javno razkriti/dostopni, npr. preko medijev, ne predstavlja ustrezne (zakonske) podlage, ki bi omogočala razkritje teh podatkov tudi na podlagi določb ZDIJZ, glede dokumentov, ki jih v konkretni zadevi zahteva prosilec.

Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatki), drugih morebitnih izjem v pritožbenem postopku ni preizkušal, niti s strani organa zatrjevane izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbo prosilca, na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

Raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke