prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do odločbe s potrditvijo ustreznosti prodajnih proizvodov, ki so vsebovani v analizah prosilca. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumentom ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca zavrnil in potrdil odločitev organa. 

ODLOČBA:

Številka: 090-196/2021/2

Datum: 8. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 6. 2021, zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-15/2021-5 z dne 24. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 3. 6. 2021 zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, št. 090-15/2021-5 z dne 24. 5. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 10. 5. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje odločbe s potrditvijo ustreznosti prodajnih proizvodov, ki so vsebovani v vseh treh analizah prosilca (15. 2. 2021, 31. 3. 2021, 15. 4. 2021), v zadevi ....com.

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št: 090-15/2021-5 z dne 24. 5. 2021. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je na podlagi pregleda uradnih evidenc organa ugotovil, da se zoper družbo … d.o.o., ki upravlja s spletno stranjo www. ....com, vodita dva postopka v zvezi z nadzorom skladnosti osebne varovalne opreme, in sicer pod številkama 0610-8269/2021 in 0610-4475/2021, vendar v nobenem od navedenih postopkov ni bila izdana kakršnakoli odločba. Drugih postopkov zoper navedeno družbo organ ni vodil. Organ je še pojasnil, da tudi če bi v navedenih postopkih bile izdane odločbe, le te ne bi ustrezale vsebini zahteve, saj organ nikoli ne izdaja odločb o potrditvi ustreznosti proizvodov, saj za izdajo odločb s takšno vsebino, glede na Uredbo o izvajanju Uredbe o osebni varovalni opremi, kot nadzorni organ, nima pooblastila. Glede na navedeno je organ ugotovil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena, ZDIJZ, zavrnil.

Dne 3. 6. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-15/2021-5 z dne 24. 5. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da je organu v več sporočilih nedvoumno dokumentiral, da mu je spletni prodajalec ....com, v e-komunikaciji, zavrnil dokumentirane nepravilnosti, ker naj bi za to imel »odločbo« inšpektorja. Prosilec je navedel, da je prepričan, da je bila v dveh zadevah (0610-8269/2021 in 0610-4475/2021), s strani inšpektorja, prav gotovo izdan dokument, iz katerega je zavezanec (spletni prodajalec ....com) povzel svojo trditev: »Zatorej tudi za izdelke, katere ste prijavljali, je prejeta odločba, da so pravilni in da izpolnjujejo vse zakone.« Komunikacija, v kateri je bila ta navedba zapisana, je inšpektorju, ki vodi (je vodil) postopek pri družbi … d.o.o. dobro poznana, saj je tozadevno od njega med drugim tudi že prejel dopisa v zadevah 0611-1638/2021 in 0611-911/2021. Prosilec zahteva, da se mu posreduje dokument (zapisnik, sklep ...), ki je bil izdan zavezancu …d.o.o. (lastniku oz. upravitelju spletne prodajalne na ....com), ki bo smiselno ustrezal vsebini oz. odločitvi inšpektorja, na katero se družba sklicuje v svojih navedbah.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-15/2021-8 z dne 4. 6. 2021, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi odločil o zahtevi prosilca z dne 10. 5. 2021 (organ prejel 11. 5. 2021). V njej je prosilec zahteval dostop do odločbe s potrditvijo ustreznosti prodajnih proizvodov, ki so vsebovani v vseh treh analizah prosilca (15. 2. 2021, 31. 3. 2021, 15. 4. 2021) v zadevi ....com.

IP ob tem pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 10. 5. 2021 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Ob tem IP še opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 10. 5. 2021 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do na novo zahtevanih dokumentov (zapisnikov, sklepov), saj navedeno ni bilo predmet odločanja v tem postopku.

IP tako ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi odločil le o dostopu do dokumenta, ki ga je prosilec zahteval z zahtevo z dne 10. 5. 2021, zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali organ razpolaga z odločbo o potrditvi ustreznosti prodajnih proizvodov, ki so vsebovani v analizah prosilca (15. 2. 2021, 31. 3. 2021, 15. 4. 2021), v zadevi ....com.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Glede na zahtevo prosilca in na podlagi pregleda spisovne dokumentacije, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe, z zahtevanim dokumentom, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevano odločbo, vendar je prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, skladne in podprte z dokazilom, popisom zadev 0610-8269/2021 in 0610-4475/2021, pod katerima organ vodi postopka zoper družbo … d.o.o., v zvezi z nadzorom skladnosti osebne varovalne opreme, iz katerih tudi izhaja, da organ v predmetnih zadevah ni izdal nobene odločbe. Organ skladno z 11. in 12. členom Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 33/18), tudi sicer v primerih kadar ugotovi, da osebna varovalna oprema, predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da formalno neskladnost odpravi oz. kadar se neskladnost nadaljuje, izvede vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved omogočanja dostopnosti osebne varovalne opreme na trgu, ali pa zagotovi njen odpoklic ali umik s trga. Navedeno pomeni, da organ ne izdaja odločb o potrditvi ustreznosti proizvodov oz. t.i. ugodilnih odločb. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanega dokumenta, saj organ z njim ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka