prosilec - Inšpektorat RS za javni sektor

POVZETEK:

Organ je v delu zavrnil zahtevo prosilca o dostopu do vseh dokumentov prekrškovnega postopka, ki ga je organ vodil na podlagi inšpekcijskega postopka št. 0610-361/2020. Prosilec je zoper 3. točko izreka odločbe organa, s katero je organ prosilcu zavrnil dostop do dokumenta št. 0612-56/2020-3, nato vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je po vpogledu v predmetni dokument ugotovil, da je delni dostop do zahtevanega dokumenta mogoče izvesti na način, da organ prekrije varovane osebne podatke, ki jih pa prosilec tako ali tako ne zahteva, pri tem pa tako izločenih podatkov tudi ne bo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Ugotovil je tudi, da prekritje varovanih osebnih podatkov v dokumentu št. 0612-56/2020-3 z dne 7. 12. 2020 ne more organu povzročiti nobenega nesorazmernega napora, saj varovanih osebnih podatkov ni veliko in tudi besedilo dokumenta ni prav nič obsežno, ter da predmetni dokument ne vsebuje več ali pretežni del nejavnih podatkov. IP tako ni sledil navedbam organa, da delni dostop do tega dokumenta ni smiseln, zato je pritožbi prosilca ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-194/2021/2

Datum: 30. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 3. 6. 2021, zoper 3. točko izreka odločbe Inšpektorata za javni sektor, Tržaška 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-46/2021/2 z dne 2. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 3. 6. 2021 se ugodi in se odločba Inšpektorata za javni sektor, št. 090-46/2021/2 z dne 2. 6. 2021, v 3. točki izreka delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki še dokument št. 0612-56/2020/3 z dne 7. 12. 2020 na način, da v dokumentu prekrije podatke o e-naslovu pošiljateljice, naslovu prebivališča, EMŠO in državljanstvu.«.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 31. 5. 2021 zahteval v elektronski obliki vse dokumente prekrškovnega postopka, ki ga je organ vodil na podlagi inšpekcijskega postopka št. 0610-361/2020. Navedel je, da mu lahko organ informacije javnega značaja posreduje brez morebitnih varovanih podatkov, in da ga naj vnaprej obvesti, v kolikor mu bo za posredovanje zaračunal kakšne stroške.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-46/2021/2 z dne 2. 6. 2021, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer:

• v celoti mu je ugodil v delu, ki se nanaša na dokumente št. 0612-56/2020-1, št. 0612-56/2020-2 (obvestilo in prilogi) in št. 0612-56/2020-4 (točka 1 izreka izpodbijane odločbe);
• delno mu je ugodil v delu zahteve, ki se nanaša na dokument št. 0612-56/2020-5, na način, da se prekrijejo osebni podatki javne uslužbenke, in sicer naslov stalnega prebivališča (točka 2 izreka izpodbijane odločbe;
• v celoti mu je zavrnil dostop do dokumenta št. 0612-56/2020-3, ker obsega osebne podatke javne uslužbenke kot so e-naslov, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča (točka 3 izreka izpodbijane odločbe).

V utemeljitvi svoje odločitve se je organ najprej opredelil do pojma informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena in prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Poudaril je, da so organi kot zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Upoštevaje navedeno je tako po pregledu dokumentarnega gradiva ugotovil, da razpolaga z dokumenti, o katerih je odločil v izreku izpodbijane odločbe, in nato preveril še, ali obstoji katera od izjem od dostopa iz 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pojasnil je tudi, da je v postopku upošteval t.i. erga omnes učinek dostopa, ki pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč proti javnosti na splošno. V nadaljevanju se je organ z vidika izjem od dostopa opredelil do posameznih dokumentov:

• Glede dokumentov št. 0612-56/2020-1, št. 0612-56/2020-2 (obvestilo in prilogi) in št. 0612-56/2020-4 je ugotovil, da podatki niso izjeme na podlagi 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je zato dolžan posredovati prosilcu v celoti.
• Pri dokumentu št. 0612-56/2020-5 je organ ugotovil, da obstaja izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem je upošteval določbe členov 4 (1) in 4 (2), prvega odstavka 6. člena in 86. člen Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno. Izpostavil pa je tudi 19. točko prvega odstavka Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[1]. Nadalje je navedel, da ZDIJZ sam po sebi ne daje organom podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje je dopustno v primerih, ko gre za osebne podatke, ki npr. hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Podatek o imenu in priimku javne uslužbenke je v tem primeru informacija javnega značaja, saj gre za podatek, povezan z opravljanjem delovnega razmerja. Organ je tako po vsebinskem pregledu dokumentov ugotovil, da nekateri vsebujejo občutljive osebne podatke javne uslužbenke, ki je spoznana za odgovorno za storjeni prekršek, v skladu z definicijo ZVOP-1. Organ je tako prekril podatke o e-naslovu, EMŠO, državljanstvu in naslovu stalnega prebivališča. Organ je tako v skladu s 7. členom ZDIJZ izvedel delni dostop tako, da se navedeni podatki v predmetnem dokumentu prekrijejo.
• Glede dokumenta št. 0612-56/2020-3 pa je ugotovil, da je prav tako podana izjema varstva osebnih podatkov, pri čemer je ugotovil še, da delnega dostopa pri tem dokumentu ni mogoče izvesti. Ugotovil je namreč, da z izbrisom vseh varovanih podatkov dokument ne bi imel več svoje vsebine, zato bi bil delni dostop nesmiseln. Upoštevaje navedeno je tako dostop do tega dokumenta zavrnil.

Prosilec je zoper 3. točko izreka odločbe organa vložil pritožbo z dne 3. 6. 2021. Navedel je, da naj organ iz predmetnega dokumenta izloči varovane osebne podatke in mu posreduje ostali del dokumenta ne glede na to, kaj bo od njega še ostalo. IP[2] je v podobnem primeru že pojasnil, da je prosilec tisti, ki presoja o smiselnosti posredovanja dokumenta, ki brez osebnih podatkov ostane praktično brez vsebine, in ne organ. Upravno sodišče[3] pa je v takem primeru že presodilo, da je za prosilca pomembna tudi taka vsebina, kot je npr. čas pošiljanja oziroma prejema dokumenta. Prosil je tudi za pojasnilo, ali ni bila del prekrškovnega postopka tudi odločba. V posredovanih dokumentih je bilo namreč večkrat omenjeno, da bo organ izdal odločbo, te naj pa v spisovni dokumentaciji ne ni bilo.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe oziroma točke z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-46/2021/6 z dne 4. 6. 2021, poslal v odločanje IP.  Pritožbi je priložil tudi predmetno dokumentacijo. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da je dostop do dokumenta št. 0612-56/2020/3 z dne 7. 12. 2020 zavrnil v celoti, ker predstavlja elektronsko sporočilo, s katerim je odgovorna oseba za storjen prekršek sporočila izključno svoje osebne podatke. Elektronsko sporočilo tako vsebuje osebni elektronski naslov javne uslužbenke, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča. Organ je tako ocenil, da dokument z izbrisom teh podatkov ne bi imel več svoje vsebine, zato bi bil delni dostop nesmiseln. Vse podatke, ki so v zvezi z dokumentom dostopni (št. dokumenta, naslov zadeve in datum prejema), je prosilec prejel, saj so navedeni v izreku predmetne odločbe in v njeni obrazložitvi. Drugih podatkov v dokumentu ni, zato organ ni videl smisla za pošiljanje praznega dokumenta. Organ torej ne vidi razloga za odpravo svoje odločitve v tem delu in posledično ponovno odločanje. V zvezi s postavljenim vprašanjem pa je prosilcu pojasnil, da je inšpektor izdal v prekrškovnem postopku opozorilo, kjer je tudi navedel razlog zanj, kar pomeni, da v tem postopku ni bila izdana odločba. Za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s samim prekrškovnim postopkom pa je za pojasnila pristojen inšpektor, ki je prekrškovno zadevo vodil.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP primarno ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa le v 3. točki njenega izreka, ki se nanaša na dostop do dokumenta št. 0612-56/2020-3, zato se tudi presoja IP nanaša na ta izpodbijani del odločbe.

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanim dokumentom razpolaga v materializirani obliki, saj je odločil o dostopu do le-tega in ga tudi posredoval IP. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je zahtevani dokument prosto dostopna informacije javnega značaja, oziroma ali je organ odločil pravilno, ko je dostop prosilcu zavrnil, ker je ocenil, da delni dostop ni smiseln.

Ker prosilec ne vztraja na posredovanju varovanih osebnih podatkov, se IP v nadaljevanju opredeljuje le do dostopa do preostalega dela dokumenta št. 0612-56/2020-3 z vidika smiselnosti le-tega.

Dostop do dokumenta št. 0612-56/2020-3 z dne 7. 12. 2020

Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta (7. člen ZDIJZ). Konkretneje določa t.i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[4] v 19. členu, in sicer, citirano:

»(1) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena zakona, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:

1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.«.

Ob tem IP izpostavlja 13. točko sodbe Upravnega sodišča III U 86-2019-19 z dne 20. 8. 2020, v kateri sodišče navaja, citirano: »Osnovni namen ZDIJZ kot zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je, da se izvaja načelo transparentnosti javnega sektorja in da se doseže čim večja obveščenost javnosti o delovanju institucij, ki jih ZDIJZ zavezuje. Institut delnega dostopa je tako v praksi treba uporabiti, kadar je to le mogoče, in prosilcem omogočiti kar največjo mero dostopa. Vprašanje upravičenosti uporabe delnega dostopa se lahko postavi, če izločanje podatkov organu povzroči nesorazmeren napor in kadar dokument vsebuje več ali pretežni del nejavnih podatkov.«.

IP tako po vpogledu v predmetni dokument ugotavlja, da je delni dostop do zahtevanega dokumenta  št. 0612-56/2020-3 mogoče izvesti na način, da organ prekrije varovane osebne podatke, ki jih pa prosilec tako ali tako ne zahteva, pri tem pa tako izločenih podatkov tudi ne bo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Prosilec bo tako seznanjen z vrsto dokumenta, pa tudi z drugimi podatki, kot so naslov zadeve, subjekt zadeve, signirni znak inšpektorja, naslov dokumenta, pošiljatelj, klasifikacijska številka, način pošiljanja, datum prejema, način hrambe, datum pošiljanja, prejemnik, pa tudi z uvodnim delom vsebine odgovora javne uslužbenke kot pošiljateljice, ki se navezuje na poziv organa. IP pa ugotavlja tudi, da prekritje varovanih osebnih podatkov v dokumentu št. 0612-56/2020-3 z dne 7. 12. 2020 ne more organu povzročiti nobenega nesorazmernega napora, saj varovanih osebnih podatkov ni veliko in tudi besedilo dokumenta ni prav nič obsežno. Ugotavlja pa tudi, da predmetni dokument ne vsebuje več ali pretežni del nejavnih podatkov. Kot je ugotovil že organ, predstavljajo varovane osebne podatke le e-naslov, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča pošiljateljice dokumenta.

IP je tako pritožbi prosilca sledil in se ne strinja z organom, da delni dostop do zahtevanega dokumenta ni smiseln.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil, upoštevaje predmet njegove zahteve in pritožbe. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo v 3. točki izreka in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[5] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[2] Npr. odločba IP št. 090-35/2019/5.

[3] Npr. sodba št. III U 86-2019-19.

[4] Uradni list RS, št. 24/16.

[5] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.

.